Takrat vse spustijo iz rok in odhitijo na teren, prostovoljno, brez plačila. A kljub humanitarnemu poslanstvu se slovenska gasilska organizacija, ki je daleč največja prostovoljska organizacija pri nas, še vedno ukvarja s številnimi problemi; po besedah poveljnika Gasilske zveze Slovenije (GZS) Francija Petka jih poskuša z državo reševati postopoma. Na še vedno neurejen status gasilca so znova opozorili na nedavnem srečanju poveljstva GZS v Šentjerneju.
Delodajalci kar uvidevni
Operativni gasilci so ravno tako usposobljeni za svoje delo kot poklicni. Opraviti morajo vsaj 183-urni tečaj in zdravniški pregled, se izobraževati in nadgrajevati svoje znanje.
Če prostovoljnega gasilca zaradi intervencije ni v službo, mu pripada polna plača, njegov delodajalec, ki mu mora pustiti na teren, pa je upravičen do povračila tega dela osebnega dohodka in dodatnih 20 odstotkov za izpad dohodka. Po Petkovem mnenju je to zakonsko dobro rešeno, a so za lokalno skupnost in državo to lahko veliki stroški, sploh če intervencija traja dlje. Pogosto je v praksi tudi, da teh sredstev ni ne v proračunu lokalne skupnosti ne v proračunu države, izplačana so iz vreče za redno dejavnost in pogosto z zamudo. A gasilci po navadi ne izkoriščajo uvidevnosti delodajalcev in nemalokrat za vaje in usposabljanje vzamejo kar dopust.
Tako Petek kot poveljnik dolenjske gasilske regije Janez Bregant pravita, da so delodajalci večinoma kar uvidevni do svojih delavcev operativnih gasilcev in ne delajo težav, čeprav je odsotnost zlasti v manjših podjetjih nezaželena. A če delodajalci gasilcev ne pustijo na intervencijo, jih lahko doleti globa.
Status gasilca
Čeprav v Gasilski zvezi Novo mesto deluje 47 prostovoljnih gasilskih društev, v GZ Trebnje 28 in v GZ Šentjernej 10, se za članstvo v gasilskih vrstah za zdaj ni bati.
Eden izmed osnovnih predlogov iz gasilskih vrst je, da bi v davčno zakonodajo uvedli spremembe oziroma olajšave za prostovoljne gasilce, podobno kot je urejeno za delodajalce, ki zaposlujejo invalida, ali tiste, ki iščejo prvo zaposlitev. »Smo proti nekim direktnim bonitetam, a gasilcem bi lahko šli naproti s kakimi olajšavami pri davkih, zdravstvenih zavarovanjih in tako dalje,« pravi Petek. Za operativnega gasilca je ugodnost, da se mu v primeru brezposelnosti krije pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vsi operativci so nezgodno, zdravstveno in pokojninsko zavarovani, vseh stroškov pa ne dobijo povrnjenih.
Zdravniški pregledi
Pri operativnih gasilcih so težava tudi zdravniški pregledi, ki niso urejeni za vse, predvsem pa so zelo dragi. Tako želijo, da bi osnovni zdravstveni pregled, ki ga mora imeti vsak operativec, opravil splošni zdravnik, in ne zdravnik medicine dela, prometa in športa kot doslej. Načeloma so gasilci z ministrstvi in zdaj tudi že z vlado o teh novostih, ki jih želijo zapisati v Pravilnik o zdravstvenih pregledih operativnih gasilcev, dogovorjeni. Pripravljen je osnutek in jeseni računajo, da ga bodo spravili v življenje.
A za te spremembe niso najbolj navdušeni ne splošni zdravniki ne medicina dela, prometa in športa – prvim pomeni neko dodatno obveznost in odgovornost, čeprav naj bi to prenesli na same gasilce, za medicino dela, prometa in športa, ki zagovarja, da le oni lahko verodostojno odločajo o zdravstveni usposobljenosti gasilca, pa pomeni zmanjšanje prihodkov.
Stroški z osnovnimi zdravstvenimi pregledi, ki bremenijo lokalno skupnost, bodo po novem manjši, saj se bo plačal le prvi pregled (potrdilo), potem pa ne več. Zdaj pregled velja za pet let, potem je treba priti znova in spet plačati. Pa še ena prednost je. »Mi smo zdaj pregledovali operativne gasilce po številu, ki pripadajo društvom po kategorizaciji, a jih je bilo več. Na požar namreč po navadi pridejo tudi drugi, ki niso v operativni enoti in zdravstveno pregledani,« pove Petek.
Poleg osnovnega obstaja še zahtevnejši zdravniški pregled za gasilce, ki nosijo izolirni dihalni aparat in so izpostavljeni večjim obremenitvam. Nujen je na tri leta, v večji meri pa ga plača država.
