Novice Svet24

Četudi se mišja mrzlica, akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi, pojavlja po vsej Sloveniji, je tačas največ okuženih oziroma potrjenih primerov prav v Mariboru.

Zdravstvena.info

VIRUSNO OBOLENJE

To je za Novice Svet24 potrdil epidemiolog Zoran Simonović, dr. med., vodja oddelka za nalezljive bolezni na NIJZ Maribor. »Iz mariborske regije imamo za zdaj potrjenih 18 primerov, kar je več, kot smo beležili lani ali predlani. Za to bolezen je med drugim značilno, da vsakih nekaj let pride do kopičenja števila obolelih. Zadnji izbruh mišje mrzlice pa smo imeli v letu 2012,« je pojasnil Simonović in dodal, da gre za virusno obolenje, virusi pa so v glodavcih (podgane, miši, voluharji) in se izločajo z njihovimi iztrebki. Človek se okuži, ko pride do vdihovanja posušenih iztrebkov ali ko z iztrebki zaužije okuženo hrano ali vodo.

OBIČAJNO VEČ MOŠKIH

Epidemiolog poudarja, da so okužbi najbolj izpostavljeni tam, kjer so prisotni glodavci. »To je lahko podeželje ali mesto, kjer se v zadnjem času tudi pojavljajo težave z njimi. Zato je treba izvajati redne ukrepe deratizacije,« svetuje sogovornik. Mišja mrzlica ali hemoralgična mrzlica z renalnim sindromom ima več faz.

Čas okužbe so poletni in jesenski meseci, ko smo več v naravi. Simptomi bolezni se običajno pojavijo od dva do štiri tedne ali tudi po dveh mesecih od okužbe.

V prvi, po dveh ali štirih tednih po okužbi, se pojavijo povišana telesna temperatura, glavobol ali bolečine v ledvenem delu trebuha, lahko pa tudi vnetje očesne mrežnice. V hujši obliki se pojavijo krvavitve po telesu ali v notranjosti, lahko nastopi okvara ledvic. »Zbolevajo osebe vseh starostnih skupin, običajno pa več moških kot žensk. Vse je povezano z izpostavljenostjo glodavcem, kot je gibanje ali delo v naravi, vrtovih ali na polju, kjer se dviguje prah z delci iztrebkov,« pojasnjuje Simonović in dodaja, da specifično zdravilo ne obstaja. Okuženi obležijo, v določenih primerih pa lahko nastopi tudi smrt.