Podpora držav Beneluksa

Erjavec: Bil bi zelo presenečen, če bi komisija negirala vladavino prava

S.R./STA
4. 7. 2017, 11.43
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Karl Erjavec od Evropske komisije pričakuje sporočilo v smeri spoštovanja arbitražne razsodbe.

STA
Erjavec si ne predstavlja, da bi Evropska komisija lahko zastopala stališča, ki bi negirala spoštovanje mednarodnega prava in odločb sodišč.

Zunanji minister Karl Erjavec ocenjuje, da bo Evropska komisija danes nadaljevala retoriko, ki jo je imela pred razsodbo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, to je v smeri poziva spoštovanja sodbe. "Bil bi zelo presenečen, če bi komisija negirala vladavino prava," je dejal. Hrvaško je pozval, naj se vzdrži enostranskih dejanj.

Erjavec je v izjavi novinarjem pred današnjim koalicijskim vrhom spomnil tudi na sporočilo predsednika Evropske komisije Jean-Claude Junckerja v času njegovega obiska v Sloveniji, da od Hrvaške pričakuje spoštovanje arbitražne razsodbe. Erjavec si tako ne predstavlja, kot je dejal, da bi Evropska komisija lahko zastopala stališča, ki bi negirala spoštovanje mednarodnega prava in odločb sodišč.

Ob tem je spomnil, da je bil arbitražni sporazum sklenjen pod okriljem Evropske komisije in da je komisija aktivno sodelovala tudi v arbitražnem postopku, s tem ko je predlagala tri arbitre v arbitražnem senatu.

Tako slovenski zunanji minister ocenjuje, da bo stališče Evropske komisije glede arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je danes pričakovati, v smeri, ki ga je že dala v času pred razsodbo.

Spoštovanje mednarodnega prava

Na vprašanje, ali ima EU sploh možnost pritiska na našo južno sosedo, ki ne priznava razsodbe arbitražnega sodišča, je Erjavec odgovoril z besedami, da za to obstaja diplomacija. Evropska komisija ima po njegovem prepričanju mnogo inštrumentov, kako doseči, da posamezna članica spoštuje mednarodno pravo. Teh izkušenj je precej, je pristavil.

Dejal je še, da danes pričakujejo protestno noto, ki jo je Hrvaška napovedala po incidentih v Piranskem zalivu. Nanjo bodo, kot napoveduje slovenski zunanji minister, takoj odgovorili.

Z njeno vsebino je seznanjen, ob čemer kot največjo netočnost izpostavlja navedbo, da je pred 25. junijem 1991 morska meja med državama tekla po sredini Piranskega zaliva. V nekdanji Jugoslaviji po njegovih besedah teritorialne vode med republikami sploh niso bile razmejene.

Erjavec je spomnil na poziv hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović, naj se Slovenija vzdrži enostranskih dejanj. Ob tem je slovenski zunanji minister tudi Hrvaški enako sporočil, naj se vzdrži enostranskih dejanj.

Vsi bi dialog

Incidenti v Piranskem zalivu po njegovem mnenju ne prinašajo pogojev za to, da bi lahko to zadevo "v miru in skozi dialog rešili." Spomnil je tudi na besede hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, da je potreben dialog med državama.

"Mi se s tem povsem strinjamo, vendar za dialog glede implementacije arbitražne razsodbe," je dodal slovenski zunanji minister.

Premier Miro Cerar je sicer v ponedeljek poudaril, da morajo za zdaj vsi ravnati tako kot pred arbitražno razsodbo, tudi v Piranskem zalivu.

Erjavec je ob tem izrazil upanje, da se bp dialog začel 12. julija, ko v Ljubljano pride Plenković. "Treba je biti potrpežljiv, imeti mirne živce, diplomacija pa mora pač nadaljevati svoje delo," je dodal.

Prvak SD Dejan Židan je v izjavi novinarjem povedal, da si od Evropske komisije želi preprosto sporočilo, da je treba evropski pravni red spoštovati. "Če pa bo to politično sporočilo, kjer se bo kupčkala politična moč EPP, kateri pripada hrvaška vlada, bo to slab signal," je pristavil Židan, ki je za zdaj še optimističen.

K spoštovanju arbitražne odločitve že pozvali Premierji držav Beneluksa 

Predsedniki vlad Belgije, Nizozemske in Luksemburga so danes objavili skupno izjavo glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hraško, v kateri Ljubljano in Zagreb pozivajo k spoštovanju arbitražne odločitve. V izjavi, objavljeni na spletni strani luksemburške vlade, so poudarili tudi pomen vladavine prava.

Uvodoma so podpisniki izjave spomnili, da sta Slovenija in Hrvaška 4. novembra 2009 sklenili odločitev o svojem sporu o meji prepustiti arbitražnemu sodišču.

"Premierji držav Beneluksa poudarjamo pomen vladavine prava kot temelja, na katerem je zgrajena Evropska unija. Odločitve mednarodnih sodišč in tribunalov predstavljajo pomembna dejanja mednarodnega prava. Kot taka so sestavni del našega sistema, ki temelji na mednarodnih pravilih," so še zapisali.

Zato so predsedniki belgijske, nizozemske in luksemburške vlade, Charles Michel, Mark Rutte in Xavier Bettel, pozvali "obe strani k spoštovanju arbitražne odločitve v konstruktivnem duhu."

Na sporočilo so se z zadovoljstvom že odzvali v vladajoči koaliciji, ki se je na današnjem srečanju pri premierju Miru Cerarju dotaknila tudi arbitraže.

"To je tisto, kar sem ves čas napovedoval; da bo Hrvaška težko vztrajala pri stališču, da arbitražna odločba ne velja in da gre za bilateralno vprašanje," je sporočilo držav Beneluksa pospremil Erjavec.

Tudi vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je povedala, da pozdravljajo dodatno podporo, ki jo prejemajo od držav EU. Po njenem mnenju je pričakovano, da tudi ostale članice spoštujejo razsodbo. "Naša država bo arbitražni dogovor vsekakor spoštovala in pričakujemo, da ga bomo stabilno in nemoteno v najhitrejšem možnem času začeli tudi izvajati," je dejala. 

Židan pa je po koalicijskem srečanju ponovil pričakovanje, da bo Evropska komisija danes sporočila, da je sklepe sodišč treba spoštovati. Židan sicer obžaluje, da "je Hrvaška v določanje meje vložila preveč čustev". "Če bi imela več realnih pričakovanj, bi Hrvaška hitreje ugotovila, kar čez čas tudi bo, da je tudi njej v interesu, da se eno potencialno krizno žarišče v Evropi ugasne," je dodal.