Njegov namen je krepitev medgeneracijske solidarnosti, pomoč mladih starejšim in rušenje stereotipov o starosti, pa tudi medsebojno druženje in krepitev prijateljskih vezi. Vsako leto poteka v eni od dolenjskih občin, letos torej v šmarješki.
Vodja tabora Andreja Murgelj iz RK je ob zaključku povedala, da se je sedemnajst srednješolcev, ki so se z veseljem odločili za prostovoljstvo, odlično izkazalo. Večinoma prihajajo iz novomeške, šentjernejske in škocjanske občine.
KRAJŠALI DOLGE DNI
Nastanjeni so bili v šmarješki osnovni šoli, kjer so dobro skrbeli za prehrano, in prav vsi dnevi so bili pestri. Dopoldne so se odpravili na teren in skupaj pomagali kar petnajstim starejšim: pri manjših hišnih opravilih, pospravljanju okrog hiše, prinesli so jim kaj iz trgovine, predvsem pa so z njimi radi klepetali in jim krajšali čas, saj je samota najpogostejša spremljevalka starosti in velika težava mnogih.
SEKALI IN ZLAGALI DRVA
Med drugim so se odpravili k 80-letni Jožici Paušelj iz Družinske vasi, ki živi sama. Kako se je razveselila pomoči mladih in predsednika KORK Šmarjeta Janeza Turka, saj so ji razsekali in zvozili v drvarnico lepo zalogo drv ter jih tudi zložili. Tako bo za zimo preskrbljena. »Zelo sem vesela, da so prišli k meni. Pridni otroci, da pomagajo starejšim, a ni res?« je s solzami v očeh dejala Jožica, ko jih je opazovala pri akciji in hitela pomagat še bolj ubogi stari sestri.
Obiska je bila vesela tudi skoraj 83-letna Marija Metelko iz Radulje, ki ravno tako živi sama. Pove, da so ji mladi na vrtu obrali neke rože, ji pomili kopalnico, pokosili travo okrog hiše, kaj večjega pa ni bilo potrebno. Za zdaj še sama gospodinji in skrbi zase, le iz trgovine ji kaj prinesejo sorodniki, ki živijo blizu, saj jo bolijo noge in sama peš v Šmarjeto ne zmore več. Prostovoljci so obiskali tudi tetraplegika Tineta Gradišarja iz Šmarjete in mu popestrili dan. Lani je dobil nov, prilagojen avto, kar mu veliko pomeni.
TUDI MLADI BODO NEKOČ STARI
Vsak dan so se odpravili tudi v Penzion Sreča v Orešju pri Šmarjeti, kjer so spoznavali, kako poteka vsakdan tamkajšnjih varovancev, poslušali so različne življenjske zgodbe, jih pospremili na krajši sprehod ali odpeljali ven z invalidskim vozičkom. Kako so bili tega veseli! Pomagali so jim tudi pri hranjenju. Ob popoldnevih so prostovoljci, ki so delovali pod vodstvom petih mentoric, sodelovali na različnih delavnicah za krepitev socialnih veščin, prijateljstva, vročino so premagovali s kopanjem v šmarjeških termah, letošnja posebnost je bila delavnica o kačah, kuščarjih in pajkih na Slovenskem.
Kot so ob našem obisku povedali mladi, nekateri med njimi so bili na taboru že tudi večkrat, jim veliko pomeni, da pomagajo starejšim, in s tem bogatijo tudi sebe. Pohvalili so organizacijo in družbo, da so »luštna« skupina, ki prijetno preživlja tudi prosti čas.
Ana Rozman iz Novega mesta je vesela, da je teden dni počitnic preživela koristno in lepo. »Dober občutek je, ko nekomu pomagaš,« je dejala. Moti jo, ker se mnogo mladih dobesedno norčuje iz starejših. »Ne pomislijo, da bodo tudi oni nekoč stari,« pove.
