Ključni datum je 25. junij 1991 – noben enostranski dokument ali dejanje po tem datumu naj ne bi imelo vpliva na odločitev.
Arbitražno sodišče bo, kot je napovedalo, 29. junija objavilo odločitev o tem, kje poteka meja med Slovenijo in Hrvaško, tako na kopnem kot na morju. V skladu z arbitražnim sporazumom bo določilo tudi »junction« oziroma stik Slovenije z odprtim morjem ter režim za uporabo ustreznih morskih območij. Državi bi morali odločbo spoštovati.
Arbitražni sporazum sta po posredovanju Evropske komisije 4. novembra 2009 ob prisotnosti švedskega premierja Fredrika Reinfeldta v imenu predsedstva Sveta EU podpisala tedanji slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor.
Afera
»Mi bomo storili implementacijo tako, da ne bi prihajalo do incidentov, prepričani pa smo, da bo Hrvaška slej ko prej morala privoliti v spoštovanje arbitražne odločbe.« Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve
Proces je nato potekal bolj ali manj po načrtu, in ko je sodišče sredi julija 2015 že napovedalo, da bo razsodbo objavilo sredi decembra istega leta, se je zapletlo – čez slaba sva tedna so bili objavljeni prisluhi pogovorov med arbitrom Sekolcem in tedanjo slovensko agentko Simono Drenik. Hrvaška je ocenila, da je s tem prišlo do nepovratne kontaminacije postopka, in napovedala enostranski izstop iz arbitražnega procesa in odstop od arbitražnega sporazuma.
Kljub temu je arbitražno sodišče 30. junija lani odločilo, da je Slovenija sicer kršila arbitražni sporazum, da pa te kršitve niso bile takšne, da bi Hrvaška lahko izstopila iz sporazuma in da sodišče ne bi moglo sprejeti končne razsodbe. Sodišče je tako nadaljevalo delo, sicer v spremenjeni sestavi – po odstopu obeh nacionalnih arbitrov sta njuni mesti zasedla Rolf Einar Fife in Nicolas Michel, ki ju je 25. septembra 2015 imenoval predsednik Gilbert Guillaume.
Različni pogledi
Najtežja naloga arbitrov je tako zagotovo določitev meje na morju in »junctiona« Slovenije z odprtim morjem. Tu je tudi srčika spora med državama, ki sta se praktično že takoj sporekli glede prevoda te besede. Za Slovenijo je to nesporno »stik teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem«, za Hrvaško pa lahko zgolj »povezava« prek njenega teritorialnega morja in v bistvu nekakšen režim, saj da zaradi poteka meje na morju po sredini Piranskega zaliva in naprej do osimske meje, kot jo vidi Hrvaška, fizični stik slovenskih voda z odprtim morjem ni možen, četudi bi meja potekala precej južneje od sredinske črte. Z objavo razsodbe se bo delo arbitražnega sodišča končalo. Državi bosta imeli potem v skladu z arbitražnim sporazumom pol leta časa, da »ukreneta vse potrebno za izvajanje te odločbe, vključno s spremembo nacionalne zakonodaje, če bo to potrebno«.
