Poslanka Ljudmila Novak (NSi) je premierja Mira Cerarja soočila z vprašanjem, zakaj je ustavljena prodaja Nove Ljubljanske banke, ki bi jo morali po zavezah, danih Evropski komisiji, prodati do tega meseca. Prodajo je vlada namreč preprečila zato, ker je Slovenski državni holding za delnico največje slovenske banke iztržil prenizko kupnino.
Problem prenizka kupnina
NLB
»Na neki način« sistemska banka Država želi ohraniti svoj nadzor v NLB z lastništvom 25 odstotkov plus ene delnice. Sistemska banka je tista, ki bi ob morebitnem potopu za seboj potegnila gospodarstvo, zato smo jo v končni fazi prisiljeni dokapitalizirati davkoplačevalci.
»Vlada sledi cilju, da se s privatizacijo bank doseže kupnina, ki bo v največji meri povrnila davkoplačevalska sredstva, ki so bila porabljena kot državna pomoč,« je na vprašanje odgovoril Cerar in dodal: »Zavedam se zavez, danih Evropski komisiji, ne moremo pa pristati na to, da bomo v interesu prodaje banke ponovno oškodovali slovenske davkoplačevalce.«
Z intenzivnimi pogajanji namerava Cerar najti rešitev, ki bo omogočila, da se bo NLB ohranila kot močna regionalna banka v Jugovzhodni Evropi, da bomo »na neki način« imeli sistemsko banko.
Novakova bi prodala za vsako ceno
Novakova s pojasnili ni bila zadovoljna, poudarila je, da bodo davkoplačevalci oškodovani ravno v primeru, da NLB ostane v državni lasti. »Oškodovali ste jih že s tem, ko ste se odločili, da država ohrani 25 odstotkov deleža, in ko ste se odločili, da jo prodate po kosih. Kaj imajo naši ljudje od takšne banke, če moramo nenehno krpati bančno luknjo?« se je vprašala. Cerarju je tudi očitala, da se z Evropsko komisijo ne pogovarja sam, ampak to prepušča finančnemu ministrstvu.
Kupnina
Po neuradnih podatkih medijev naj bi koalicija pričakovala kupnino vsaj v višini knjigovodske vrednosti delnice. Preračunano naj bi to bila slaba milijarda evrov.
Cerar je zadnji očitek zavrnil. Trdi namreč, da se je s predsednikom Evropske komisije Jeanom-Claudom Junckerjem osebno slišal, pri čemer je ta izkazal razumevanje za »problem prenesenih vlog hrvaških deviznih varčevalcev; razume, da je to okoliščina, ki je v drugih državah ni«.
Novakova je sicer vztrajala, da za NLB nikoli ne bomo dobili višje kupnine od zdaj ponujene. Kot utemeljitev je navrgla podatke, da je bilo »ponujenih 562 milijonov evrov ali 0,75-kratnik knjigovodske vrednosti«. Novakova je še predlagala, naj o tej tematiki državni zbor razpravlja na naslednji seji.
