»Nič več nalepk po sprednjem avtomobilskem steklu in nič več dolgih čakalnih vrst na cestninskih postajah,« je pred nekaj tedni v Bruslju poudarila Violeta Bulc, evropska komisarka za promet, ko je predstavljala novosti, ki na področju cestnin čakajo celotno Evropo. Kot je poudarila, bodo morale vse države EU uvesti elektronsko cestninjenje za tovorna vozila do leta 2023 in za osebna do leta 2027. V Sloveniji bo vse skupaj potekalo malce hitreje. Kot prva država v EU se bomo že z naslednjim letom dokončno znebili zapornic na cestninskih postajah in za tovornjake uvedli elektronsko cestninjenje. Konzorcij Telekoma Slovenije in podjetja Q-Free Traffic Design namreč že od februarja pospešeno namešča 126 cestninskih portalov nad avtocestami in hitrimi cestami, ki bodo omogočili elektronsko cestninjenje tovornih vozil.
V novem sistemu bodo mogoče tudi posebne spodbude, na primer električni avto bo lahko oproščen do 75 odstotkov cestnine. Dinamično zaračunavanje cestnin bo omogočalo tudi višje cestnine v času velikih onesnaženj.
Elektronske vinjete
Sistem bo temeljil na brezžični komunikaciji med vozilom oziroma napravo, ki jo bo od Darsa kupil voznik, in portalom. Tovornjaki, avtobusi in vsa druga nevinjetna težka vozila bodo tako elektronsko cestninjeni z začetkom leta 2018. Potem bodo tudi cestninske postaje postopoma odstranjene. Z letom 2019 naj bi v Sloveniji obstoječ sistem vinjetnih nalepk zamenjali za elektronsko vinjeto.
Zdajšnji minister za infrastrukturo Gašperšič je ob predstavitvi novosti poudaril, da sistem, ki ga bodo namestili za tovorna vozila, omogoča tudi cestninjenje osebnih vozil, vendar ga bo treba nadgraditi. Ob tem je poudaril tudi, da si bo Slovenija zaradi pozitivnih učinkov vinjetnega sistema prizadevala za čim daljše prehodno obdobje.
Kot telefoniranje
Elektronsko cestninjenje bo moralo biti za vsa osebna vozila na področju EU uvedeno najkasneje leta 2027. Slovenija bo leta 2019 uvedla elektronske vinjete.
V Bruslju novo ureditev primerjajo s telefoniranjem. Predlagani sistem je namreč po komisarkinih besedah podoben sistemu mobilnih operaterjev: prevoznik bo vzpostavil odnos s ponudnikom storitve in dobil mesečni račun za uporabo evropskih cest. Pri digitalizaciji cestninjenja bodo upoštevali dozdajšnje investicije članic in amortizacijsko dobo opreme, je še izpostavila Bulčeva v odzivu na pomisleke glede finančnih posledic predlaganih sprememb.
Digitalizacija po njenih navedbah nasploh omogoča veliko bolj dinamično zaračunavanje uporabe cestne infrastrukture ob upoštevanju ne samo razdalje, ampak tudi onesnaževanja zraka in cestnih zamaškov. V praksi to pomeni, da bo lahko članica na zelo onesnaženem območju dodatno zaračunavala uporabo infrastrukture, da bi spodbudila bodisi uporabo alternativnih virov energije bodisi vozil, primernejših za razogličenje prometa.
