Policija je primer proučevala že pred šestimi leti, a takrat začuda ni našla dovolj dokazov za pregon. Specializirano državno tožilstvo je potrdilo, da zdaj v zvezi s tem končno poteka predkazenski postopek.
Decembra 2008 so pri NLB na priporočilo švicarske banke Credit Suisse 73-letnemu iranskemu državljanu Iraju Farrokhzadehu brez komplikacij odprli tekoči račun.
Do konca leta 2010 je večina nakazil potekala prek iranske banke Export Development Bank of Iran. Čeprav je bila ta banka pod embargom, to očitno ni zmotilo odgovornih na NLB, ki so odobravali milijonska nakazila na več kot 9000 naslovov, celo za nakupe zamrznjenih piščancev in fitnes opreme – osebam z imeni Jaka Racman, stric Skopušnik in Miki Miška.
Opozorila o poslih
To je na določeni točki zaradi suma pranja denarja zmotilo tudi nekatere zaposlene v NLB, in zahtevali so odgovore. Vendar so jim iz vrha banke pojasnili, da ni indicev, da bi šlo za pranje denarja, saj naj bi stranka vedno zagotavljala zahtevana potrdila. Na banko je prispelo tudi pet poizvedb urada za preprečevanje pranja denarja in kar 402 reklamaciji tujih bank zaradi nedovoljenih transakcij. Toda to odgovornim na NLB ni preprečilo, da bi Irancu ob obisku Slovenije po vsem tem omogočili še odprtje dveh dodatnih računov in poslovanje prek spleta, kjer so odpravili omejitve glede višine poslovanja. Ko je upravo vodil Draško Veselinovič, je stranko celo oprostil plačila provizije, ta ukrep pa je podaljšal tudi njegov naslednik Božo Jašovič, ker ga menda nihče ni obvestil o spornih poslih. Šele konec leta 2010 je Banka Slovenije Farrokhzadehu prepovedala poslovanje. NLB pa je takrat to odločitev celo poskušala izpodbijati.
Da z nakazili nekaj ni v redu, so menili v kar 402 tujih bankah, kjer so posumili v nedovoljene transakcije. Pri nas menda o tem nihče nič ne ve.
Sum visokih provizij
Strokovnjaki pravijo, da lahko provizije pri nezakonitih poslih dosegajo od 30 do 60 odstotkov vrednosti posla. Kar pomeni, da bi tudi pri teh poslih lahko prišlo do večstomilijonskih zaslužkov nekaterih oseb, tudi pri nas. Vendar zdaj ni junaka, ki bi v zvezi s tem priznal svojo odgovornost. Celo takšnega ni mogoče najti, ki bi karkoli vedel o poslih. Pred bančno preiskovalno komisijo državnega zbora je ta teden pričal Jašovič in dejal, da o teh poslih ni vedel nič. Tudi kopica drugih ljudi, ki je bila vpletena v postopke, danes nekoliko nelogično trdi, da o vsem skupaj ni vedela nič. Zadeva se zdaj seli pred organe pregona, kjer lahko upamo, da bodo zadevam čim prej prišli do dna.
