Skrbno načrtovane in oblikovane objave na družbenih omrežjih, ki je popolno okolje za pozitivno samopredstavljanje, dajejo vtis srečnega in popolnega življenja, kar pogosto ne drži, opozarja psihologinja Špela Selak. Tega se zaveda tudi 25-letnica, za katero je Instagram "velika iluzija nenehne sreče in nenehnega uživanja življenja".
Med vsemi družbenimi omrežji na duševno zdravje mladine najslabše vpliva Instagram. Tako vsaj kažejo rezultati britanske raziskave med 1500 mladimi Britanci, starimi od 14 do 24 let, o kateri je nedavno poročal Sky News. Instagram jim vzbuja občutke osamljenosti, depresije, ob navidez popolnih fotografijah pa se počutijo nelagodno zaradi svoje telesne podobe.
Štejejo le šport, draga oblačila, elitne lokacije in avokado
Navidez popolne objave in všečki na Instagramu, o katerih razmišlja bolj, kot bi bilo dobro, 25-letno uporabnico tega omrežja, ki z imenom ni želela biti izpostavljena, delajo nesrečno. "Instagram je iluzija. Velika iluzija nenehne sreče in nenehnega uživanja življenja," je ocenila.
Profil na Instagramu si je ustvarila pred dvema letoma, prvo fotografijo pa je na omrežju delila po dolgem oklevanju, predvsem zaradi pritiska družbe. "V moji okolici je bilo prisotno prepričanje, da če ne objavljaš, potem ne imej Instagrama. In sem se vdala," je razložila.
Pred uporabo Instagrama se je po njenih besedah manj obremenjevala s svojim izgledom in stvarmi, ki jih v življenju počne. Zdaj pa ga uporablja le zato, ker jo je strah, da če ne bo objavljala fotografij, do jo bodo ljudje pozabili, da je nihče ne bo pogrešal in da bo zato težje dobila partnerja.
Zdi se ji, da je Instagram skupek nerealnih podob življenja ljudi, ki jim "sledimo". Zaveda se, da so popolne slike navadno daleč od resnice, a vendar jo prsti vedno zasrbijo ob objavi nove. Žalostno pri tem je, kot je dejala, da ljudi sodimo po objavljenih fotografijah in storyjih. Story oz. zgodba je razmeroma nova na Instagramu, gre pa za sliko, ki jo objaviš in po 24 urah izgine.
Opaža tudi, da se predvsem dekleta na Instagramu "promovirajo" in s svojimi razgaljenimi fotografijami iščejo pozornost predvsem fantov. "Njihove fotografije morajo biti privlačne, po možnosti razgaljene, poudarjene morajo biti obline ... Zame je to vrsta pornografije," meni.
Fotografije, ki kažejo, kako je nekomu šlo tisti dan slabo, so redke. "Vseskozi moraš biti srečen, obiskovati moraš elitne lokacije, si privoščiti najbolj modne izdelke, biti moraš športno aktiven, vsak dan jesti zdrav zajtrk z avokadom in biti po možnosti še vegan ... Sicer odpadeš. Sicer nisi del 'normalnih'," je povedala.
In dodala: "Kaj pa, če sem nesrečna? Če že več dni jočem ponoči, ker me je pustil fant. Kaj pa, če sem pojedla celo škatlo piškotov in nisem bila v fitnesu. Ne, tega ne smem objaviti. Ker moram objaviti nekaj, kamor bo sodil #enjoyinglife."
Družbena omrežja kot orodje za samopromocijo
Psihologinja, zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Špela Selak, je opozorila, da so družbena omrežja popolno okolje za t. i. pozitivno oz. selektivno samopredstavljanje, prek katerega posledično uporabniki oblikujejo podobo, ki jo želijo predstaviti drugim o sebi. "Objave so tako pogosto skrbno načrtovane in oblikovane," je poudarila.
Po njenih besedah lahko takšne objave drugim uporabnikom omrežij dajejo vtis o srečnem in popolnem življenju te osebe, kar pa pogosto ne drži ali je celo nasprotno. "Čeprav je veliko objav naravnanih pozitivno in s seboj nosijo sporočilo o tem, da posameznik uživa življenje in je srečen, lahko za to podobo pogosto tiči negotova in emocionalno nestabilna oseba", je pojasnila Selakova, ki iz tega področja pripravlja tudi doktorsko disertacijo.
Na družbenih omrežjih lahko prihaja tudi do kompenzacijskega učinka. "Če v 'realnem' svetu nečesa ne zmoremo, imamo na primer nefunkcionalne odnose, nizko samopodobo in samospoštovanje oziroma se ne znamo spopadati s katerim od drugih vidikov naše osebnosti ali življenjskih področij, lahko to kompenziramo tudi z uporabo družbenih omrežij," je pojasnila.
Dodala je, da družbena omrežja prispevajo tudi k današnji vse bolj narcisistični družbi, nenehen tok sporočil, dogajanja, posodobitev statusov in novic pa lahko obremenjuje posameznika in ga navdaja z občutkom, da ves čas nekaj zamuja.
S tem se veliko ukvarjajo v centru pomoči pri prekomerni rabi interneta LogOut. Njihova svetovalka in psihologinja Špela Reš je za STA poudarila, da je t. i. FOMO oz. fear of missing out velik problem. "Strah nas je, da bomo kaj zamudili, če ne bomo dosegljivi in če ne bomo imeli naprave pri sebi. Doživljamo neprijetnost, anksioznost, nekaj nam manjka. To ni značilnost zasvojenih, to lahko vsak pri sebi do neke mere prepozna," je dejala.
Po besedah Reševe mladi na spletu in družbenih omrežjih iščejo potrditev, kako dobri, sprejeti in pomembni so, kar je ena glavnih človekovih potreb, ne glede na starost.
"Internet je sam po sebi krasen medij," je še poudarila Reševa. Je medij, ki nam v kratkem času zadovolji veliko potreb in "dobimo ugodje takoj". Človeku se ni treba nič potruditi, da bi zadovoljil svoje potrebe po potrjevanju, raziskovanju, učenju in socializaciji, in "narava takega medija je že sama po sebi zasvojljiva", je opozorila.
