"V dokumentih, ki so nam jih poslali iz preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje zlorabe v bančnem sistemu, sledi, da je bil denar razdeljen na nekaj čez 9000 naslovov, vidi se, kam je ta denar šel, vendar so to zaupni dokumenti, o katerih ne smem govoriti," je v današnji izjavi povedal Grims.
Takratno vodstvo NLB je po njegovih besedah takšno dogajanje ves čas zagovarjalo, "tudi nekatere informacije znotraj so, da se je to poskušalo pomesti pod preprogo", je dodal in med drugim nanizal podatek, da je takratno vodstvo prenakazila teh sredstev oprostilo plačila za prilive na račune.
Kot je še dejal, do danes "za to dogajanje ni bil nihče kakorkoli preganjan ali ovaden, gre pa za stvari, ki imajo izjemen mednarodni in tudi finančni vidik". Na seji tudi ni bilo direktorja Urada RS za preprečevanje pranja denarja, ki bi denimo lahko povedal, zakaj je bila reakcija uradnih institucij ekstremno pozna.
Po Grimsovih besedah se je ta zgodba namreč končala šele zaradi tujih bank, ki so začele v 402 primerih opozarjati na spornost teh nakazil, poslale so tudi uradne proteste, tri banke pa so v tem delu, ko gre za konkretna nakazila, nehale sodelovati z NLB in niso več sprejemale tega denarja.
Grims je opozoril na visoke provizije. Provizije pri transakcijah denarja običajno znašajo pet odstotkov, "če pa je država pod embargom, pa so provizije veliko večje, kar pomeni, da je nekdo nekje pridobil protipravno premoženje v višini najmanj 50 milijonov in vse tja do 300 milijonov dolarjev", je dejal.
Komisija bo od vseh pristojnih institucij, tudi od urada za preprečevanje pranja denarja, zahtevala vse gradivo, povezano s tem primerom in potem na tej osnovi določila tudi nadaljnje korake, je napovedal.
Upravo NLB je v letih 2009 in 2010 vodil Božo Jašovič, lastnica banke je bila takrat ob državi še belgijska KBC. Bančna komisija DZ se ravno v tem času osredotoča na dogajanja v NLB, ki so v tistih letih vodila v velik kapitalski primanjkljaj v letu 2013, in zaslišuje nekdanje vodilne v tej banki.
