Že pred dvema tednoma je poslanka Zavezništva Bratuškova dejala, da so podatki glede nakupa in postavitve ograje in žice na meji šokantni.
S posli z ograjami je očitno obogatel direktor Minisa Bojan Plohl. Izplačal si je za 480 tisoč evrov dobička in si iz podjetja izposodil še 210 tisoč evrov.
Včeraj je Bratuškova tožilstvu predala tudi dokumentacijo o nakupu ograj. Kot nam je povedala, se je za ta korak odločila, ker je v dokumentaciji ogromno pomanjkljivosti: »Te kažejo, da so dokumente potvarjali oziroma da je dokumentacija vsaj nepopolna, ponekod tudi netočna.«
Za Počivalška vse čisto
Poslanec Združene levice Matej T. Vatovec je včeraj glede posla z ograjami postavil poslansko vprašanje gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku. Zanimalo ga je predvsem, ali se podatki o 6,6 milijona evrov, kolikor naj bi plačali, skladajo z dokumentacijo, in če je Počivalšek preverjal napake v postopkih. Počivalšek v odgovoru ni navedel nič posebej novega, v nasprotju z nekaterimi predhodnimi izjavami pa je tokrat priznal, da je za postavljanje ograj odgovorno njegovo ministrstvo. Dejal je, da bi šlo pri razkritju vseh dokumentov, ki jih zahtevajo mediji in nekateri opozicijski poslanci, za ogrožanje varnosti. Postopek pa je bil po Počivalškovem mnenju voden popolnoma v skladu s pravili: »Razkritje podatkov bi lahko pomenilo ogromna varnostna tveganja,« je dejal, nato pa nekoliko kontradiktorno dodal, da so razkrili vse podatke razen količine celotne zaloge »tehničnih ovir«. Zatrdil pa je tudi, da so pri poslu izbrali časovno in cenovno najcenejšo komponento.
Ni šlo za najcenejšo izbiro
Toda kot sta opozorila Bratuškova in Vatovec, to nikakor ne drži. »To, da je bil Minis najcenejši ponudnik, ne drži,« je dejal Vatovec. Bratuškova meni, da je prav to, da ni bil izbran najcenejši ponudnik, najbolj sporno, poleg tega da so bili nekateri dokumenti prirejeni. Za ograjo je Minis zahteval 92,8 evra za meter, Paleco pa 92 evrov, pa so vseeno izbrali prvega. Pri panelnih vratih je bil Minis celo najdražji ponudnik. Kot smo že poročali, dokumenti kažejo, da so ponudbe začeli izbirati, že preden so bili sprejeti ustrezni sklepi. Prispele ponudbe tudi niso bile ustrezno oštevilčene, kar povečuje možnost zlorab.
Nočejo odpraviti tajnosti
V ZL so sicer že zahtevali, da se odpravi oznaka tajnosti, ki bi lahko dokazala, da postopki res niso sporni. Vendar je direktor zavoda za blagovne rezerve Anton Zakrajšek, ki je vodil večino postopkov, dejal, da tega ne bodo storili tudi zato, ker bi tako tihotapci vedeli, kje so postavljene ograje. »To je absurden izgovor. Možnosti sta samo dve; ali je šlo za prekomerni nakup ograj s strani Minisa ali pa si želijo ožičiti celo Slovenijo,« je dejal Vatovec in se vprašal, kaj vse je v ozadju, da se skrivajo sklepi. Bratuškova takšne navedbe Zakrajška označuje za smešne, obenem pa je prepričana, da gre za neupravičeno vztrajanje pri tajnosti: »Tajnosti lahko vlado odveže samo Zakrajšek. Če bi hoteli, bi lahko tiste elemente – recimo, koliko kilometrov ograje je Slovenija nabavila, ki morajo ostati tajni, počrnili. Zakaj vztrajajo pri popolni tajnosti, ni jasno.« Na vprašanje, zakaj meni, da je tako, je dejala, da o tem lahko samo ugibamo.
Postopki pred organi pregona
Da gre za neupravičeno skrivanje podatkov, je prepričana tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. V postopku, ki ga je sprožila organizacija Transparency International, je Prelesnikova odločila, da je razkritje pogodb v interesu javnosti. Zakrajškov zavod pa se je temu uprl in na sodišču sprožil postopke. Kot je pisala Mladina, se s posli med Minisom in državo ukvarja tudi policija. Zaradi suma obstoja argumentov za pregon po uradni dolžnosti so na tožilstvo vložili predlog za kazenski pregon. Razlogov, da podvomimo o Počivalškovih besedah o zakonitosti poslov, je torej več kot dovolj.