Skupaj so odstranili okoli 400 primerkov pavlovnije in 200 primerkov velikega pajesena. Invazivna pavlovnija, na primer, kot drevesna vrsta zelo hitro raste. Ima veliko in dobro kaljivo seme.
“Na ta način smo dodobra obdelali pobočja, ki gravitirajo na Tri ribnike, vsekakor pa je še ogromno primerkov obeh vrst na vzhodnih pobočjih grebena Piramide, ki so tudi v zasebni lasti. V načrtu imamo akcijo ponoviti septembra,” so sporočili z Mestne občine Maribor, ki je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Zavodom RS za varstvo narave organizirala prostovoljno delovno akcijo. Akciji se je pridružila tudi Iniciativa Mestni zbor – SČS Center in Ivan Cankar, ki je med krajani razširila glas o akciji.
Tujerodne invazivne vrste so se razširile predvsem po žledu leta 2014. Gozdna tla so bila takrat razgaljena, semena invazivk pa so tja poletela z vrtov. Pisali smo že, da je med slovenskimi vrtičkarji v zadnjih letih modnih tudi nekaj rastlinskih vrst, ki se nenadzorovano hitro širijo in izpodrivajo naše avtohtone rastline. Magistra biologije Blanka Ravnjak, asistentka za področje botanike in raziskovalka v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, nam je naštela jagode godži, astre, metuljnik, barvilnico, pavlovnijo, amorfo, paziti je treba pri topinamburju in drugih rastlinah.
Kaj lahko naredimo sami?
- preden se odločimo za novo zasaditev na vrtu, se prepričajmo, da ne sadimo invazivnih tujerodnih vrst
- če opazimo na vrtu katero od opisanih vrst, jo v čim bolj zgodnji fazi na primeren način odstranimo
- ne odlagajmo vrtnih ostankov v naravo
- če je rastlina strupena, bodimo pri odstranjevanju še posebej pozorni in se primerno zaščitimo (rokavice, dolgi rokavi, dolge hlače ipd.).