V pripravi je gradivo, ki bi Sovo pooblastilo v malone tajno policijo.
Delovno gradivo osnutka zakona o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA) bi v eni agenciji združilo obveščevalno delo v tujini in proti-obveščevalno delo v Sloveniji. To pa predstavlja tveganje, saj so obveščevalne in protiobveščevalne agencije v sodobnih demokracijah ločene, piše preiskovalni portal Pod črto.
Od anonimnega vira je omenjen portal pridobil delovno gradivo za osnutek ZSOVA, ki ga pripravlja državni sekretar Erik Kopač, pri tem pa mu svetuje tudi posebna skupina, domnevno sestavljena iz več predstavnikov Sove in Obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo.
Za komentar smo se obrnili na Marijana Miklavčiča, nekdanjega generalnega direktorja OVS. Miklavčič sicer razume primerjave z zahodnimi državami, kjer so obveščevalci in protiobveščevalci strogo ločeni, obenem pa meni, da si Slovenija te ločitve preprosto ne more privoščiti. Razpolagamo namreč z omejenimi resursi, tako tehničnimi kot kadrovskimi, trdi Miklavčič.
Policijska pooblastila brez policijskih procedur
TAJNE PREISKAVE
V hišo brez vednosti preiskovanca
Agentje Sove bi lahko preiskali zasebne nepremičnine in premičnine, kar bi moral odobriti sodnik. Osumljeni pri tem ne bi bil obveščen, niti se pri tem ne bi spoštovale policijske procedure, ki zagotavljajo zakonitost postopka in med drugim preprečujejo podtikanje dokazov.
Če bo gradivo v takšni obliki šlo čez parlamentarno proceduro, bodo obveščevalci namreč pridobili malone policijska pooblastila, pri čemer pa ne bodo vezani na policijske postopke. Sova bo sicer pristojna le za nadzor organizacij, skupin ali oseb v Sloveniji, ki naj bi pozivale k nestrpnosti ali nasilju, ogrožale nacionalno varnost ali strateške interese Slovenije. Trenutno Sova nima pooblastil nadzorovati slovenskih državljanov, saj na območju Slovenije ne sme delovati.
Po novem bi pridobila tudi avtomatski dostop do osebnih podatkov slovenskih državljanov, in to kar prek neposrednega elektronskega vmesnika. Po trenutni zakonodaji mora direktor agencije osebne podatke posameznega državljana zahtevati prek »obrazložene pisne zahteve«.
Široka operativna pooblastila
Trenutno lahko Sova po slovenski zakonodaji prisluškuje telefonskim pogovorom v tujini ali prestreza spletno komunikacijo tujcev, vrši tajni odkup dokumentov ali predmetov ter tajno opazuje osebe in jim sledi na javnih površinah.
Po novem pa bi njeni agentje tudi v Sloveniji lahko ustanavljali lažne pravne osebe za svojo aktivnost, tajno preiskovali stanovanja, poslovne prostore in vozila slovenskih državljanov. Povrh bi lahko prestrezali in odpirali pisma, vdirali v računalnike posameznikov, prestrezali elektronske komunikacije v Sloveniji in uporabljali tako imenovane lovilce IMSI za pridobivanje telefonskih številk posameznikov.
»Kar zadeva catcherje, prisluškovanje mobilnim aparatom in vdiranje v računalnike, Sova ta pooblastila potrebuje, to je dejstvo,« meni Miklavčič in opozarja, da s temi tehnologijami že razpolagajo celo zasebni detektivi. Iz tega razloga se mu zdi absurdno, da bi Sova glede tega ostala zakonsko omejena.
Zakonska podlaga za to bi sicer bila odredba predsednika vrhovnega sodišča ali »pristojnega sodnika« vrhovnega sodišča, ki bi ga za to pooblastil predsednik sodišča. Identiteta teh sodnikov bi bila za javnost tajna.
