Nekdanji tehnični vodja Pohorske vzpenjače Robertino Ribič velja za ključno pričo, ker je bil sprva eden od obtoženih v tem primeru, a je že pred začetkom sojenja s tožilstvom sklenil dogovor o priznanju krivde in mu je sodišče izreklo pogojno zaporno kazen.
Tako sta na zatožni klopi na Okrožnem sodišču v Mariboru ostala le še nekdanji prvi mož zdaj že propadlega Športnega centra (ŠC) Pohorje in Smučarskega kluba (SK) Branik Drago Rataj ter takratni vodja Pohorske vzpenjače Srečko Jesenšek. Tožilstvo jima očita, da sta v letih 2008 in 2009 Mestni občini Maribor zaračunala vzdrževalna dela na vzpenjači v višini dobrih 60.000 evrov, ki nikoli niso bila opravljena. Oba krivdo zanikata.
Boli ga v javnosti razširjeno mnenje
Ribič, ki je bil glavni odgovorni za vzdrževanje in varnost žičniških naprav na Mariborskem Pohorju in tako pristojen za izstavljanje računov občini, je danes pojasnil, da je bilo za vzdrževanje več kot 50 let stare Pohorske vzpenjače potrebno zelo veliko dela in truda vseh zaposlenih na Pohorju. Da so svoje delo vestno in dobro opravljali, pa da priča dejstvo, da številni inšpekcijski pregledi niso odkrili nobenih nepravilnosti. Zato ga zelo boli, da je v javnosti razširjeno mnenje, da niso ravnali kot dobri gospodarji.
Tako kot prej že Rataj in Jesenšek je povedal, da so vsako leto opravili na žičniških napravah več dela, kot so ga dejansko dobili plačanega od občine. V zadnjih letih se je celo razširila praksa, da manjših del ali stroškov dela zaposlenih v ŠC Pohorje in SK Branik sploh niso obračunavali občini. Tako naj bi se pogosto dogajalo, da izstavljeni računi niso odražali dejanskega stanja stroškov, a ne v škodo občine temveč ŠC Pohorje oziroma SK Branik.
Takšen primer naj bi bila tudi dva sporna računa podizvajalcema, ki sta predmet tega sodnega postopka. Ribič je potrdil, da je naročil, da se ta računa nekoliko priredi. "Tu ni bilo nobenega namena oškodovati Pohorsko vzpenjačo oziroma občino. Nihče od nas pri tem ni imel nobene koristi, saj smo vse, kar smo dobili od občine, vedno vložili nazaj v naprave," je povedal Ribič.
Kot je dejal, se je za dogovor o priznanju krivde odločil, ker se je ob soočenju s policijo in tožilstvom čutil negotovega in pod pritiskom, ter je upal, da se bo s tem lahko izognil javnemu izpostavljanju. Kriminalist naj bi mu celo ponudil, da ne bo vložena ovadba zoper njega, če bo nastopil proti Rataju in Jesenšku. In ko je občina kljub temu vložila zoper Ribiča odškodninski zahtevek, naj bi mu ta kriminalist svetoval, da naj "čim prej prepiše hišo na ženo".
Soočenje Ribiča s kriminalistom
Ker so se z današnjim pričanjem Ribiča odprla številna nova vprašanja, bo sodnica Barbara Nerat v nadaljevanju sojenja, predvidoma konec maja, izvedla soočenje Ribiča in kriminalista Zlatka Krajnca, ki je sicer pred tem sodnim senatom kot priča nastopil že novembra lani. Zaradi različnih navedb o višini povzročene škode občini pa bodo izprašali še sodnega izvedenca.
Ribič in Jesenšek sta se skupaj znašla pred sodiščem že pred štirimi leti v ločenem primeru sojenja za odgovornost za nesrečo, v kateri se je julija 2009 med obratovanjem podrl eden od stebrov Pohorske vzpenjače. Tudi tu je Ribič krivdo priznal kmalu po začetku sojenja in dobil osem mesecev pogojne zaporne kazni. Proti Jesenšku pa je tožilstvo kasneje umaknilo obtožnico.
