Novice Svet24

Da je pri poslih z ograjami že od začetka šlo za posle v sumljivih okoliščinah, je govorila že zgodba s podjetjem Minis, ki je imelo sedež na istem naslovu kot žalski odbor SMC.

Drago ožičenje
Za žice in ograje 6,6 milijona evrov Celotna meja s Hrvaško meri 670 kilometrov, na njej pa je bilo postavljenih 197 kilometrov rezilnih žic in ograj. Panelne ograje od tega predstavljajo 37 kilometrov, v njih pa so nameščena 301 vrata. Lani je bilo zabeleženih 1148 nelegalnih prehodov meje.

To podjetje, ki je imelo pred nastopom te vlade manj kot 60 tisoč evrov letnega prometa, je do sedaj mimo javnih razpisov dobilo že skoraj štiri milijone evrov zaradi posla z ožičenjem Slovenije. Vse od takrat pa se je vlada vedno znova glede podrobnejših pojasnil skrivala pod tajnostjo poslov, ki je tudi preprečila javni razpis. Kot nam je uspelo izvedeti, je za posle z ograjami vsaj 270 tisoč evrov dobilo tudi podjetje Paleco z Raven na Koroškem, ki izdeluje strojno opremo. Vsaj 47 tisoč evrov je dobilo tudi podjetje Agrivit iz Ljubljane. Dolgo časa se je ugibalo tudi, kdo je dobavljal ograjo na začetku. Informacije o tem, da je šlo za podjetje iz Madžarske, so se izkazale za točne. Šlo je za podjetje Bv. Holding Kft. iz Budimpešte. Žal informacij o višini prejetih sredstev tega podjetja nimamo.

Ponarejanje dokumentov

STA

Glede na delna razkritja, ki so nastala šele na podlagi zahtev treh članov komisije državnega zbora za nadzor javnih financ (Alenke Bratušek iz Zavezništva, Luka Mesca iz ZL in Jerneja Vrtovca iz NSi), je jasno, da je šlo pri določenih poslih celo za nepravilnosti, ki imajo znake kaznivih dejanj. Zakaj so na ministrstvu izgubili spomin, pa razložijo sporni posli, ki so se jih zaradi oznake tajnosti lahko šli vpleteni. Zavod za blagovne rezerve se je tako pri poslu z ograjami, ki so ga ocenjevali na 7,2 milijona evrov, skliceval na sklep vlade, ki pa je bil sprejet šele štiri dni po njihovi odločitvi. S tem dejanjem je očitno prišlo celo do kaznivega dejanja, saj se postopki javnega naročanja lahko začnejo šele, ko zanj organ dobi denar. Kot je poročal Dnevnik, je Zavod prvi sklep o začetku naročanja v višini 1,8 milijona evrov začel celo že dva tedna pred sklepom vlade. Prvo ponudbo pa je zavod dobil, celo dan preden je sam sprejel sklep o začetku postopka. Ponudbo je poslalo podjetje Trgoup, ki ima sedež v Velikih Laščah, kjer je župan direktor blagovnih rezerv Anton Zakrajšek. Šlo je torej za podobno zgodbo kot pri Minisu, kjer so bila očitno nekatera podjetja dobro obveščena o namerah organov, ki so nosile oznako tajnosti. Ti so za ograjo po javno razvidnih podatkih dobili 72 tisoč evrov. O poslu se sprva niso spomnili ničesar, nato so se skrili za oznako tajnosti.

Vsi bežijo od odgovornosti

UJETI NA LAŽI
Z Zavoda za blagovne rezerve smo že 16. 12. 2015 prejeli odgovor, da je postopke nabave vodilo Počivalškovo ministrstvo.

Tako ne preseneča, da zdaj od odgovornosti bežijo vpleteni v posle. Počivalškovo gospodarsko ministrstvo danes trdi, da s posli ni imelo nič, kar ne drži. Postopke je namreč vodil Zavod za blagovne rezerve, ki je izvajalska institucija tega ministrstva, kar nam je decembra 2015 pojasnil direktor zavoda Zakrajšek. Celo še več, takrat je omenil tudi to, da je nabavo ograje izvedlo Počivalškovo ministrstvo.

Očitno je šlo pri poslih z ograjami za nelegalno početje, ki ima hkrati celo znake kaznivih dejanj. Vladni predstavniki pa so se vse od začetkov teh poslov skrivali za oznako tajnosti, ki naj bi varovala državo. Od vlade, ki je prišla na oblast, ker naj bi pometla s korupcijo in je obljubljala veliko transparentnost, bi pričakovali vse kaj drugega. Medtem ko celo predsednik Pahor trdi, da so ograje na meji nepotrebne, je vse bolj jasno, da so z njo na škodo kakovosti življenja lokalnega prebivalstva obogateli nekateri posamezniki, ki so blizu vladi.

Galerija

Poglej vse fotografije (3)