Novice Svet24

Razkrivamo odgovorne za pripravo sporne pogodbe z Alstomom, ki se zdaj izpodbija z arbitražo na Dunaju.

V uredništvu smo pridobili najspornejše člene rezervacijske pogodbe med Termoelektrarno Šoštanj in izvajalcem projekta šesti blok – francoskim podjetjem Alstom Power Centrales, ki nosijo podpis vseh deležnikov. Pogodba je predhodnica dejanske pogodbe, po navedbah naših virov ji je tudi identična, s to razliko, da na nobeni strani ni označena kot poslovna skrivnost – zato najspornejše člene tudi posredujemo v javnost.

LT

Konec marca se je namreč razvedelo, da je Holding Slovenske elektrarne (HSE) proti pravni naslednici Alstoma, ameriški multinacionalki General Electric Power, vložil »določena pravna sredstva, in sicer skladno s sklenjenimi pogodbami, ki se nanašajo na gradnjo bloka 6«, so tedaj sporočili iz HSE. Po naših informacijah se je pravni spor dejansko sprožil že v drugi polovici januarja.

Po neuradnih informacijah medijev so tožbo vložili na Dunajskem mednarodnem centru za arbitražo, neuradno zahtevajo 250 milijonov evrov odškodnine, po naših informacijah pa vsaj dvakratnik te vsote. Toliko naj bi namreč Alstomu prinesle določbe v pogodbi, ki je bila napisana izrazito v korist tedaj še francoske multinacionalke. Pogodbo z Alstomom je junija 2008 podpisal nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik, ki so ga nedavno razrešili s položaja direktorja Komunale Velenje, ravno zaradi kriminalističnega postopka.

Bobo

Vsebina tako tajna, da zanjo nista vedela niti vlada niti HSE

Eskalacijska klavzula
Vse breme na naročniku V pogodbi je določeno tudi, da je cena kupljene opreme povezana z gibanjem cen barvnih kovin in drugih materialov na svetovnih trgih. To je omogočalo vrtoglavo naraščanje končne cene projekta šestega bloka, saj je breme nepredvidljivega kotiranja cen v celoti nosil naročnik – Teš.

Rotnik se je v intervjuju za osrednji slovenski dnevnik že leta 2010 zagovarjal, da je za podpis pogodbe z Alstomom ustanovil pogajalsko skupino, v katero je najel Petra Grilca in Miho Juharta, ugledna pravnika. Ime obeh je ime dragih pravnih mnenj in velike strokovne avtoritete, in z obema imenoma je Rotnik upravičeval podpis pogodbe, ki ostaja tajna in zaradi česar vpogleda vanjo niso imeli niti najvišji odločevalci v državi. Vsaj tako je pred Preiskovalno komisijo DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 pojasnjeval nekdanji finančni minister Franc Križanič.

Po Križaničevi oceni je bil ključen problem v podpisu pogodbe z Alstomom. Ne nadzorni svet HSE ne vlada namreč nista vedela, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji je bila podpisana – vse dokler se ni zamenjalo vodstvo v HSE. Vlada po njegovih pojasnilih ni vedela za podrobnosti, kot je na primer eskalacijska klavzula, ki je pripomogla k zviševanju cene investicije.

LT

25 nepovratnih milijonov za uvrstitev v čakalno vrsto

Že v drugem členu pogodbe je zapisano, da je podjetje Alstom upravičeno do 25 milijonov evrov rezervacijske pristojbine, ki jo mora poravnati Termoelektrarna Šoštanj. Rezervacijska pristojbina je sicer delno razumljiva, saj je bilo v času pred gospodarsko krizo leta 2008 povpraševanje po gradnji termoelektrarn veliko, zato so si izvajalci lahko privoščili, da za uvrstitev v čakalno vrsto zaračunajo mastne pristojbine.

Te informacije nam je v telefonskem pogovoru potrdil Juhart. Sporno pri zadevi je, da ta denar po pogodbi ni povraten oziroma ni zajet v končno ceno projekta; prav to – zgolj nepovratna pristojbina. Juhart dodaja, da sta »s kolegom«, domnevno Grilcem, Rotnika na to opozorila s »posebnim pismom«. V njem sta zapisala, da bi morala biti rezervacijska pristojbina nižja in vključena v ceno celotnega projekta. V nasprotnem primeru ta pristojbina predstavlja tveganje, »ki je vezano na celotno ceno projekta«, nam je še sporočil Juhart.

STA

Brez protikorupcijske klavzule

Rezervacijska pogodba
Teš je z Alstomom sprva podpisal rezervacijsko pogodbo, ki je po navedbah naših virov identična dejanski, na podlagi katere se je izvajal projekt šestega bloka.

Nadalje je pogajalska skupina, ki naj bi zastopala interese naročnika, v šesti člen rezervacijske pogodbe zapisala, da je za razreševanje sporov pristojno švicarsko pravo. Rotnik se je v omenjenem intervjuju zagovarjal, da so »Francozi vztrajali pri francoskem, Nemci pri nemškem. Ker je to pomembno vprašanje, je v pogodbi dogovorjeno nevtralno pravo.« Vse lepo in prav, vendar šesti člen ob tem definira, da so iz tega izvzeta določila švicarskega prava o navzkrižju interesov.

S vprašanjem, zakaj temu kot deležnik pogajalske skupine ni nasprotoval, smo se obrnili na pravnika Juharta. Po telefonu nam je pojasnil, da nima »v spominu, da so bila ta določila izključena«, in dodal, da se je »to sodelovanje v neki točki prekinilo, vendar se ne spomnim, zakaj«. Na naše opozorilo, da se je na njegovo ime še leta 2010 skliceval Rotnik, nam je Juhart zagotovil, da je bilo sodelovanje takrat že davno prekinjeno.

Juharta smo vprašali, ali meni, da je kvalitetno zastopal interese naročnika v posameznem in slovenske davkoplačevalce v splošnem. Odgovarja, da so bili tedaj »zneski Teša bistveno nižji, kot konzultant pa sem ves čas opozarjal na odprta tveganja – vedno v interesu naročnika«.

Kot zadnje pa je pogajalska skupina odobrila še člen, ki je kot mesto arbitraže glede morebitnih sporov določil Dunaj. Konkretneje Dunajski mednarodni center za arbitražo, kjer pravkar poteka tožba proti pravni naslednici Alstoma Power Centrales.

Bobo

Kdo je sedel v pogajalski skupini?

25 milijonov evrov je znašala nepovratna rezervacijska pristojbina. V ceno projekta ni bila vključena. 1,4 milijarde evrov bo račun za šesti blok, ki smo ga na koncu podpisali davkoplačevalci.

Rezervacijsko pogodbo, na katero se sklicujemo, sta s pravnimi nasveti pomagala snovati ugledna pravnika Peter Grilc in Miha Juhart, slednji je trenutno dekan pravne fakultete v Ljubljani in predsednik upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank. Oba sta pozneje sedela tudi v pogajalski skupini za pogajanja o vsebini končne pogodbe.

Poleg omenjenih dveh so pogajalsko skupino sestavljali še odvetnik Valentin Bajuk, tedanji vodja projekta Teš 6 Bojan Brešar, prokurist projektne družbe CEE Inženiring Jožef Dermol, pravnica Anita Dolinšek, tehnični direktor Teša Branko Debeljak, vodja splošnega sektorja Teša Miran Leban ter še: Jože Lenart, Miran Pajer, Viljem Pozeb, Jana Šmid, Darko Weiss, Ana Zaljetelj in Zlatka Zorko.