V Mežiški dolini namreč sestavljajo glavni vod javnega vodovoda od Mežice do Kotelj, tako kot še marsikje po državi, salonitne cevi. Z njihovo dotrajanostjo in pogostejšimi okvarami pa se povečuje tudi možnost izločanja rakotvornih azbestnih vlaken v pitno vodo.
Znano je, da azbestna vlakna povzročajo raka na grlu, pljučih, ledvicah, prebavnem traktu ... Toda kot je opozorila dr. Metoda Dodić Fikfak iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, v primeru azbesta v pitni vodi ne moremo določiti, kolikšen je njegov vpliv pri nastanku določene bolezni in koliko na nastanek tega vplivajo drugi dejavniki ...
»Rešujejo« nas kalcijeve obloge
Poleg tega imamo v Sloveniji, tako Fikfakova, trdo vodo, zato se vodovodne cevi od znotraj obdajo s trdo kalcijevo oblogo, ki v veliki meri preprečuje izplavljanje azbestnih vlaken, problem pa so lahko poškodbe cevi, ko je izplavanje azbestnih vlaken lahko precej večje. Meritve prisotnosti azbestnih vlaken v pitni vodi na Koroškem menda še nikoli niso bile opravljene, to po zakonodaji niti ni potrebno, so jih pa opravili v Ljubljani in na Gorenjskem. Po besedah Fikfakove je bilo ugotovljeno, da je na liter vode manj kot sedem milijonov vlaken, kar je v skladu z ameriškimi standardi, ne pa tudi z nemškimi priporočili, kjer kritična meja znaša deset tisoč vlaken na liter vode.
Življenjska doba salonitnih vodovodnih cevi je od 45 do 70 let.
Medtem znanost tava v temi
Azbestna vlakna se v pitni vodi lahko pojavijo primarno iz rudnin in odpadkov, sekundarno pa tudi iz cevi, kar je odvisno od lastnosti vode, poškodb vodovodnega omrežja ... »Nekatere študije nakazujejo, da uživanje pitne vode, ki vsebuje visoke koncentracije azbesta, morda povzroča raka prebavil, vendar je to iz metodoloških razlogov izjemno težko dokazati. Prepričljivih dokazov tako ni. Vemo pa, da pri nastanku raka sodeluje več različnih dejavnikov. V vsakdanjem življenju smo izpostavljeni številnim različnim škodljivim okoljskim dejavnikom hkrati, učinki teh se med seboj lahko seštevajo in množijo. Za primere, ko imamo pomanjkljive podatke, zato velja previdnostni princip, po katerem je treba izpostavljenost, glede na prioritete, zmanjšati na najmanjšo možno raven,« je pojasnila Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Nekaj dejstev o salonitnih ceveh
Nekaj dejstev o salonitnih vodovodnih ceveh po navedbah Fikfakove: njihova življenjska doba je od 45 do 70 let, tiste, proizvedene v Anhovem, pa vsebujejo 20 do 25 odstotkov azbesta. Proizvodnjo so sicer v Anhovem prenehali leta 1996, kar pomeni, da se tudi nazadnje proizvedenim rok trajanja počasi, a vztrajno izteka.
Še nekaj dodatnih skrbi
V Mežiški dolini so vodovodne cevi stare že najmanj 40 let, opozarja poslanec SMC Danilo Anton Ranc, na čigar pobudo je na Ravnah tudi potekalo srečanje. »Življenjska doba salonitnega vodovoda v Mežiški dolini se je iztekla, kar pomeni, da bo veliko okvar in popravil, s tem pa še dodatno povečano tveganje uporabnikov pitne vode. V lokalnem odboru SMC bomo zato na vseh štirih občinskih svetih (Ravne, Prevalje, Mežica, Črna, op. p.) predlagali, da se čimprej začne zamenjava dotrajanih cevi,« je za Svet24 dejal Ranc. Je pa Ranc izpostavil tudi naslednji problem, reorganizacijo Komunalnega podjetja LOG: »Vse več občank in občanov Mežiške doline izraža zaskrbljenost in se čudijo smiselnosti, da ima vsaka občina svojo komunalno podjetje. Pričakujejo, da reorganizacija ne bo dodatno poslabšala oskrbe z neoporečno pitno vodo.«