Julija lani so kriminalisti izvedli preiskavo na sedežu Banke Slovenije, vendar točna vsebina odredbe, ki je bila podlaga za preiskavo do preteklega tedna, ko je zakrožila v medijih, ni bila znana.
V ECB se sklicujejo na 7. protokol k ustanovnim pogodbam EU, ki določa nedotakljivost arhivov in prepoved preiskovanja prostorov evropskih institucij.
V Vseslovenskem združenju malih delničarjev so, ko je postala odredba za preiskavo javna, zapisali: »Ena od ključnih ugotovitev v odredbi je po njihovem dejstvo, da je NLB v bilanci na dan 30. 9. 2013 uradno izkazala pozitiven kapital v višini 835 milijonov evrov, Banka Slovenije (BS) pa je na isti dan kasneje ugotavljala negativen kapital v višini (minus) 318 milijonov evrov.« Tako zrežirana ugotovitev pa je bila po njihovem mnenju razlog za izbris delnic in podrejenih obveznic NLB. Neposredno škodo je tako utrpelo okrog sto tisoč ljudi, ki so imeli približno 600 milijonov evrov premoženja. Zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji NLB oziroma pri izbrisu podrejenih obveznic na podlagi spornih izračunov tožilstvo tako vodi predkazenski postopek zoper Boštjana Jazbeca, Stanislavo Zadravec Caprirolo, Janeza Fabijana in Tomaža Čemažarja.
Pri vsem skupaj je najbolj problematično že to, da v ECB smatrajo, da nihče ne sme niti preučevati koruptivnega ravnanja bankirjev, kaj šele da bi lahko kdo za to odgovarjal. Ne preseneča, da so zgolj v Islandiji, ki ni del EU in njenega sistema, bankirji pristali za zapahi.
Z vsemi topovi nad preiskavo
S takšnimi postopki pa se ne strinjajo v bančnih institucijah. Potem ko je svoj boj proti preiskavam začela BS, jih je pri tem podprla tudi Evropska centralna banka (ECB), katere del je od vstopa Slovenije v evroobmočje tudi naša banka. Njen predsednik Mario Draghi je še isti dan, ko so se začele preiskave, naslovil uradni protest na evropske institucije in slovenske oblasti. V ECB so nato sprožili tudi postopke na sodišču ter izgubili tožbo na upravnem sodišču, ki je tožbo zavrnilo, in na vrhovnem, ki je pritrdilo upravnemu sodišču, v tem tednu pa so vložili še tožbo na ustavno sodišče, kar je pred njimi že naredila tudi BS. V ECB trdijo, da mora o tem odločati Sodišče EU. Menijo namreč, da slovenski kriminalisti kršijo imuniteto in privilegije obeh institucij.
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
