Meteorologi svetovni dan meteorologije obeležujemo 23. marca, na dan, ko je leta 1950 začela veljati konvencija o svetovni meteorološki organizaciji. Ob tem je izšla tudi nova, spletna izdaja Mednarodnega atlasa oblakov, ki ga sestavlja zbirka z več sto slikami oblakov.
"Sodobno napovedovanje vremena ne temelji več na vizualnem opazovanju oblakov, ampak na množici meritev. Še vedno pa je zanesljivost teh napovedi povezana s tem, kako dobro razumemo oblake," je pojasnil direktor urada za meteorologijo Klemen Bergant. Dodal je, da ravno zaradi zapletenih procesov, povezanih z oblaki, nastaja precej negotovosti pri napovedovanju podnebnih sprememb.
Vendar pa lahko s kombinacijo različnih podnebnih modelov strokovnjaki pripravijo verjetne scenarije oziroma napovedujejo podnebne trende, je dejala Mojca Dolinar iz sektorja za aplikativno meteorologijo. Padavine in izhlapevanje - ključna dejavnika, ki vplivata na vodni krog - se bosta v prihodnjem podnebju spremenila. Zaradi višje temperature zraka se bo namreč povečalo izhlapevanje, spremenil se bo tudi padavinski režim. Kot je še pojasnila Dolinarjeva, se bo poleti zaradi zmanjšanja količine padavin in večjega izhlapevanja zelo povečala verjetnost za suše, hkrati pa se bo povečala verjetnost za hudourniške poplave, saj se bo količina padavin v obliki ploh povečala.
Pomembno za napovedovanje pretokov rek
Poznavanje vodnega kroga od oblakov naprej je pomembno tudi za napovedovanje pretokov rek. Kot je pojasnila Mojca Sušnik iz sektorja za analize in prognoze površinskih voda, si v hidrološki napovedi pomagajo s hidrološkim prognostičnim sistemom, ki v matematični obliki ponazarja vodni krog na zemeljskem površju.
Da lahko celotni sistem deluje, so med drugim potrebni tudi podatki o vodostajih in pretokih rek, ki jih vsakih deset minut pridobivajo s prenovljene mreže samodejnih merilnih postaj. Po besedah Sušnikove se hidrološki prognostični sistem zažene vsako uro in za 248 lokacij na rekah izračuna vodostaje in pretoke do šest dni vnaprej. Če predvideni pretoki rek presegajo vrednosti hidrološkega opozorilnega sistema, izdajo rumeno, oranžno ali rdečo stopnjo opozorila.
"Te določimo v sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje glede na posledice povečanja pretokov rek," je povedala in dodala, da je pomembno stalno spremljanje dogajanja tako v svoji okolici kot tudi opozoril na spletu. Pred in med poplavami se vremenske in hidrološke razmere namreč spreminjajo.
Peter Frantar iz sektorja za hidrogeološke analize pa je predstavil spremljanje vodne bilance. Ta je osnova za poznavanje vodnega okolja in uspešno sobivanje družbe z vodami. Kot je razložil, je spremljanje vodne bilance med drugim uporabno za razumevanje vpliva podnebnih sprememb in sezonskih nihanj, za analizo sušnih oziroma namočenih razmer ter za načrtovanje srednjega in dolgoročnega upravljanja v porečjih.
