Brez vode

Z mlini na veter se bori za pitno vodo

Milan Glavonjić/Dolenjski list
10. 3. 2017, 07.05
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Višje ležeče vasi na območju KS Velike Poljane, ki je najrazvitejše kmetijsko območje v ribniški občini, predvsem po številu glav živine, še vedno nimajo pitne vode iz omrežja.

Milan Glavonjić
Jože Pirnat je odločen, da v boju za vodo ne bo odnehal.

Zelo žalostno dejstvo, za marsikoga v 21. stoletju tudi nesprejemljivo in nepredstavljivo – v naseljih Vrh, Finkovo, Bukovec, Škrajnek, Gornje in Dolenje Podpoljane namreč za oskrbo še vedno uporabljajo vodo iz zajetij.

Že nekaj let si za priključitev na vodovodni sistem prizadeva tudi Jože Pirnat, ki ima hišo lučaj od pokopališča Sveti Tomaž na Velikih Poljanah. Leta 1952 jo je dal sezidati njegov oče in je bila prva na tem mestu, kasneje so naprej od njegovega doma zrasle še druge, nove hiše, ki so prav tako brez vode iz omrežja.

Pirnat, ki v hiši živi s soprogo, je do obnove pokopališča, to je bilo leta 2011, vodo vsa leta večkrat zajemal v starejšem vodohranu, ničkolikokrat pa jo je tudi na ramah prinašal iz Ortneka. Po obnovi pokopališča je od vodohrana do konca asfalta, to je zgolj petdeset metrov od njegove hiše, vzdolž ceste vkopana cev za kasnejšo priključitev vseh uporabnikov na vodovodno omrežje na tem območju.

Slaba rešitev

Pirnat pravi, da so mu na občini svoj čas, ko je poizvedoval o svojih možnostih, dejali, da bi bil strošek napeljave vode od konca asfalta do hiše velik, kar se mu zdi nekorektno z njihove strani. »Predlagali so, da sam plačam ta priključek, a to seveda ne pride v poštev,« je odločen sogovornik, ki se tako zlahka pač ne pusti odpraviti.

Da ni tako, kot navaja Jože, so nam razložili na občini Ribnica. Pojasnili so, da je obstoječe zajetje, vodohran na pokopališču, pred 15 leti v upravljanje prevzel Hydrovod in ga pri vasi Dule povezal na glavni transportni vod.

Ni dovolj pritiska

V vodohranu je sicer vode dovolj za vse uporabnike, tako velja tudi po obnovi pokopališča, a je srž težave v tem, da zaradi nižje lege v primerjavi s Pirnatovo hišo in ostalimi stanovanjskimi zgradbami za njo, ne zagotavlja uporabnega pritiska za odjemalce.

Da bi zagotovili optimalne razmere za uporabo, bi morali vodohran dvigniti višje, na terase pod Grmado. Za to je bilo pred leti izdano gradbeno dovoljenje, a denarja v občinski blagajni, da bi projekt udejanjili, ni bilo. »Kaj me to briga,« se nekoliko razjezi Jože in se sklicuje na ustavno pravico, da mora biti vsakemu občanu zagotovljena pravica do pitne vode. Tega mu ne more res nihče oporekati.