Kot adut je iz Pahorjevega rokava poletel eden najuglednejših slovenskih pravnikov Marijan Pavčnik, ki se ni prijavil na predsednikov poziv za ustavne sodnike. Pahor naj bi ga predlagal na lastno pest, kot tako imenovanega zunanjega kandidata.
Pavčnik je avtor najbolj citiranega teoretskega dela – Teorije prava. V nekdanji državi je bil sodnik, od osamosvojitve naprej pa je eden bolj cenjenih profesorjev prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Svoj čas je kot mentor med prvimi opazil tedaj še mladega študenta Mira Cerarja, ki je kasneje postal predsednik vlade. Politično je Pavčnik neopredeljen in sprejemljiv tako za liberalce kot za konservativce.
Accetto – kandidat za liberalce
S seznama prijavljenih je Pahor izbral Mateja Accetta, uglednega profesorja evropskega prava z ljubljanske pravne fakultete. Accetto se je nedavno vrnil iz Portugalske, kjer je predaval na globalni katoliški šoli prava, ki sicer deluje pod katoliško univerzo na Portugalskem. V intervjuju za osrednji časnik je priznal, da spada med podpornike Stranke modernega centra. Mira Cerarja je po lastnih besedah tudi aktivno spodbujal, naj se vključi v politično življenje, pri čemer ne skriva, da ostajata osebna prijatelja.
NSi je napovedala podporo Jakliču, ZL bo vzdržana, če se bo na isti seji odločalo o članih fiskalnega sveta in ustavnega sodišča.
Jaklič – kandidat za konservativce
Še največ prahu dviguje ime Klemna Jakliča, dvojnega doktorja prava, ki se je pred leti neuspešno potegoval za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice. Tedaj je za to funkcijo pridobil podporo treh uglednih profesorjev s Harvarda in Oxforda. Jakliča so takrat kritizirali zaradi njegove nekritične uporabe družbenega omrežja Twitter in zelo očitne politične profiliranosti. Prvak SDS Janez Janša je namreč na svoji televiziji Pahorju pred meseci povsem odkrito zagrozil, da bo na predsedniških volitvah »dobil na desettisoče glasov manj«, če Jakliča ne bo uvrstil na seznam kandidatov. Grožnje so nekaj mesecev pred predsedniškimi volitvami očitno zalegle, saj je Jaklič uvrščen na seznam, še vedno pa potrebuje podporo 46 poslancev državnega zbora. To podporo bi od koalicije lahko dobil, saj jo desna opozicija lahko pogojuje s podporo članom fiskalnega sveta - ti za imenovanje namreč potrebujejo dve tretjini glasov poslancev.
Ime četrtega kandidata še ni znano, glede njega naj bi se Pahor še usklajeval s poslanskimi skupinami. Brez svojega favorita so namreč ostali Socialni demokrati, ki so na tem mestu želeli videti ali Rada Bohinca ali Katjo Šugman Stubbs, ki pa sta oba odstopila od kandidature.
Krivic kritizira politično mešetarjenje
Nekdanji ustavni pravnik Matevž Krivic je v medijih že izrazil zadovoljstvo nad samoumikom politično preveč profiliranega Bohinca iz tekme za ustavnega sodnika. »Izrazito neprimerni kandidat na drugi nazorski strani ddr. Klemen Jaklič pa še kar vztraja,« je bil oster Krivic, ki bi na teh odgovornih funkcijah najraje videl nazorsko različno usmerjene kandidate, ki pa bi bili politično nepristranski.
