Afera Watergate velja za enega največjih političnih škandalov v zgodovini ameriške politike. Leta 1972 se je izkazalo, da so ljudje, povezani z ameriškim predsednikom Richardom Nixonom, vohunili za predstavniki demokratske stranke, prisluškovalna naprava je bila nameščena celo v predsednikovi pisarni, kjer so se pogovori beležili na snemalni trak. Zaradi afere je moral Nixon naposled odstopiti. Le nekaj desetletij pozneje živimo v povsem drugačnem času. Že razkritja uslužbenca obveščevalne službe NSA Edwarda Snowdna so pokazala šokantne razsežnosti prisluškovanj, ki so vedno znova obujena z novimi razkritji. Strogo zaupen dokument NSA iz septembra 2010 je dokazoval, da so ZDA prisluškovale predstavništvu EU v Washingtonu. Prisluškovalo se je tudi številnim politikom, vključno z nemško kanclerko Angelo Merkel, vse po odredbi Bele hiše. Toda drugače kot pred desetletji se ni spremenilo prav nič. Ameriški predsednik Barack Obama takrat ni niti pomislil, da bi se moral zaradi afere odreči položaju. Še huje, zaradi razkritij, ki so gotovo v javnem interesu, je celo začel sodno preganjati Snowdna, ker je razkril nelegalno početje. Zato tudi tokrat ne moremo pričakovati spremembe, ki bi povzročila spremembe in omejila tovrstna početja.
Prisluškovanje
Vse manj demokratičnih standardov
Preganjajo tiste, ki razkrivajo nelegalno početje.
Reuters
