Novice Svet24

V resnici gre za naravno gradnjo, v kateri bo življenje bolj zdravo in prijetno. Tako sta prepričana z dekletom Janjo Turk in prisegata tudi na samooskrbno gospodinjstvo s čim manj stroški in odpadki, saj naravo resnično spoštujeta.

osebni arhiv A.B.

Njuna hiša je naravna gradnja. »Moj cilj je bil ustvariti naravni življenjski prostor, kjer bom lahko bolj zdravo živel in puščal minimalni odtis v okolju,« pravi Andrej, sicer doma iz okolice Laškega, ki pa ga je življenjska pot po preizkušnjah privedla na Dolenjsko. Ob pomoči Janeza Jordana, strokovnjaka za naravne gradnje, se je odločil za kombinacijo naravnih materialov – hiša ima lesen skelet, stene pa so pravzaprav slamnate bale, ki so zelo stisnjene in vstavljene vmes. Slama predstavlja dobro izolacijo, stene dihajo. Zunanje stene imajo apnenčast omet, notranje pa omet iz ilovice in peska. Stene hiše so tako debele med 50 in 60 centimetri in so iz več plasti. Okna in vrata so vsa lesena in v glavnem reciklirana. Kot pravi Andrej, je pobral to, kar so nekateri metali stran, ko so menjali lesena okna za plastična, »čeprav so lesena bolj zdrava, le vzdrževati jih je treba.« Poslužil se je tudi že odpadnega lesa v gozdu, ki bi sicer zgnil in propadel zaradi lubadarja.

Gradnja biohiše ne bi uspela brez pomoči prijateljev, zlasti Strojinovih, največ pa Janja in Andrej naredita kar sama. Brez prihrankov ne bi šlo, za zdaj sta oba brez službe.

Marsikaj je kupil s pomočjo interneta, pa tudi les, ki ga je potreboval pri hiši (okrog 40 kubičnih metrov), je našel oziroma kupil od kmetov po ugodni ceni, takega, ki bi sicer v gozdu zgnil in propadel zaradi lubadarja.

Za ogrevanje hiše, ki ima streho iz glinene opeke, spodaj je bivalni del s kuhinjo, zgoraj pa spalni del in kopalnica, skrbi posebna raketna peč, ki je zelo varčna in ekološka. Obenem segreva vodo, na peči pa je mogoče tudi kuhati.

osebni arhiv A. B.

Na vrtu hrana

Slama predstavlja dobro izolacijo. Zunanje stene hiše imajo apnenčast omet, notranje pa omet iz ilovice in peska. Stene so tako debele med 50 in 60 centimetri. 

Andrej pove, da mu gradnja ne bi uspela brez pomoči prijateljev, zlasti Strojinovih, in vsem se iz srca zahvaljuje. Zanimivo pa je, da je ob gradnji hiše našel tudi dekle, Janjo Turk iz sosednje vasi Roje. Večkrat je priskočila na pomoč in kmalu sta ugotovila, da sta sorodni duši. Tako zdaj skupaj dokončujeta svoj dom in imata kup načrtov, kako naprej. Med drugim bosta uredila rastlinsko čistilno napravo, iz blata bosta pridobivala bioplin. Imela bosta tudi kompost, posluževala se bosta recikliranja, kjer se bo dalo.

Gospodinjstvo želita urediti čim bolj preprosto in samooskrbno, s čim manjšim onesnaževanjem okolja. Okrog hiše je kar nekaj zemlje, ki jo pridno obdelujeta. Imata velik vrt, v katerem načrtujeta tudi rastlinjake; zasadila sta že več kot tisoč različnih rastlin, od sadja do zelenjave, grmičevja, začimb … »Sama bova pridelala praktično vso glavno hrano, viške bova prodala oziroma izmenjala z drugimi. Vesela bova obiskovalcev, ki jim bova pokazala, kako se da živeti zdravo, umirjeno, v sozvočju z naravo ter z malo denarja. V trgovini že zdaj praktično kupiva le najnujnejše stvari,« pravita Andrej in Janja, ki ugotavljata, kako malo človek res potrebuje za življenje. Sreča in zadovoljstvo prihajata od znotraj, sta prepričana.

Ne delata si utvar, da bodo vsi ljudje živeli kot onadva. »A želiva spomniti, da je treba živeti v skladu s samim seboj, bolj duhovno in prijazno do ljudi in okolja. Drugače nas bo konec,« pravita prijazna sogovornika.