Kot so nam povedali v poslanskih skupinah koalicijskih partneric SD in Desus, zakon v osnovi podpirajo. Oboji pozdravljajo povečano solidarnost predlaganih sprememb, ki se odraža predvsem v progresivnem plačevanju zdravstvenih storitev in ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, zaradi katerega se bo nateklo dodatnih 50 milijonov evrov.
A imajo oboji še veliko pomislekov glede konkretnih rešitev. V Desusu pogrešajo predvsem večjo usmeritev v kakovost, dostopnost in učinkovitost storitev. V SD pa izpostavljajo, da bi morali biti nekateri členi podrobneje opredeljeni, ker so zdaj nejasni.
O nadstandardu niso bili obveščeni
Košarica storitev
Tudi ministrica za zdravje je priznala, da so glavne skrbi v koaliciji namenjene košarici storitev. Obstaja namreč bojazen, da bi se zdravstvene pravice sčasoma krčile, prišlo pa bi lahko tudi do komercializacije storitev, ko bi si bogatejši lahko privoščili več.
V obeh strankah so izrazili pomisleke glede tega, da ni nikjer definirano, kaj naj bi pomenile standardne in kaj nadstandardne storitve. V Desusu zato opozarjajo, da je že ustavno sodišče zavzelo stališče, da mora vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja urejati zakon. Kot pravijo, namreč obstaja bojazen, da si bodo nadstandardne storitve lahko privoščili samo bogatejši, revnejši pa bi bili kljub predvideni razbremenitvi plačevanja še na slabšem.
Očitno se lahko v na novo uvedenih nadstandardnih storitvah odpiral tudi nov prostor za zasebne zavarovalnice, kjer bi lahko kovale dobičke. Tako bi si lahko recimo tisti, ki bi hoteli preskočiti dolge čakalne vrste, z dragimi zavarovanji to tudi omogočili. »Dolgoročno bi lahko prišlo do delitve na prvorazredne in drugorazredne državljane,« je slišati iz Desusa. Kot so še dejali, glede uvajanja nadstandardnih storitev na koalicijskem sestanku niso bili obveščeni. V Desusu sicer zagovarjajo širitev obstoječe košarice pravic na zobozdravstvene storitve, kar so ponazorili s primerom čiščenja zobnega kamna, ki stane tudi do sto evrov in si ga manj premožni ne morejo privoščiti. Posledice pa so lahko hude: od vnetja obzobnih tkiv in paradontoze do izgube zob.
Nasprotujejo omejitvi bolniške
V obeh strankah so izrazili nestrinjanje s samo enoletno omejitvijo bolniške odsotnosti. V SD izpostavljajo primer obolelih za rakom, ki jih je vse več in bi bili ob bolniško nadomestilo. Tako rešitev ocenjujejo za nečloveško, prizadela pa bi skoraj šest tisoč ljudi, ki so trenutno na bolniški več kot eno leto. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je že namignila, da bodo tu zakon omilili.
Kaj pa prekarci?
V Desusu tudi niso navdušeni nad rešitvijo, da bo povišano prispevno stopnjo za upokojence po novem plačevala Spizova blagajna, ki je že tako vse bolj prazna. V SD izpostavljajo tudi problem 1100 kmetov, za katere ni povsem jasno, ali bodo morali naenkrat plačevati v blagajno, zato svetujejo postopen prehod. Pozdravljajo pa rešitev, s katero bodo vsi otroci avtomatično vključeni v obvezno zavarovanje. V obeh strankah izpostavljajo pereč, a zanemarjen problem prekarnih delavcev, ki jih zakon ne naslavlja. Ti namreč v primeru bolniških odsotnosti izpadejo iz sistema in so glede na redno zaposlene in preostale skupine prebivalstva na slabšem. Pomisleki pa obstajajo tudi pri rešitvi, po kateri bi morali starši plačevati za zdravljenje otroka, ki ga ne bi cepili. »Zakaj bi krivdo staršev prevalili na otroka?« se sprašujejo v Desusu.
