Ministrica Anja Kopač Mrak je v času te vlade prestala že dve interpelaciji. Obe je vložila SDS zaradi njene odgovornosti v primeru koroških dečkov.
Tokrat smo v naši rubriki Navadni občan objavili pismo našega bralca Cirila. Moramo priznati, da smo o verodostojnosti številk, s katerimi operira ministrica Anja Kopač Mrak, večkrat podvomili tudi mi. Tako smo večkrat preverjali številke o zaposlovanju in več desetisočih novih zaposlitev, a ugotovili le, da je statistika vodena tako, da jih ne moremo ne ovreči ne potrditi, verjamemo jim pa še vedno ne. Ko smo prebrali Cirilovo pismo, smo se lotili preverjanja tudi podatkov o povprečni vrednosti stanovanj.
Smo se ušteli?
Sprva smo mislili, da se je Ciril uštel in je Anja Kopač Mrak govorila o povprečni vrednosti stanovanj prejemnikov denarne pomoči. A ugotovili smo, da je povprečna vrednost stanovanj 70.000 evrov. Na Gursu, ki ga je Anja Kopač Mrak navedla kot vir informacij, so nam razložili, da se zadeve ne smemo lotiti amatersko ter da je treba ločiti med ceno in vrednostjo stanovanja. Posplošene vrednosti, ki jih izračunava Gurs, namreč upoštevajo ceno le kot enega od parametrov.
Izhodiščne vrednosti
Do 120.000 evrov je lahko vredna nepremičnina, v kateri biva posameznik, ki zaprosi za socialno pomoč ali varnostni dodatek. Razlika v ceni nepremičnin med Mariborom in Ljubljano pa je več kot 100-odstotna.
Tako povprečne vrednosti stanovanj preračunavajo sproti in nam podatka, ki ga je navedla Anja Kopač Mrak, niso ne potrdili ne ovrgli. Ker pač traja nekaj časa, da ga izračunajo. Mi smo pogledali v javno dostopne podatke, v zbirko vrednotenja nepremičnin. Tam so podatki sledeči: referenčna vrednost nepremičnine, ki jo uporabljajo kot osnovo za vrednost nepremičnin, je v središču Ljubljane 176.600 evrov, korak iz središča 160.600, v nekdanjih občinah Bežigrad, Šiška in Moste 120.700, na Viču 140.700 evrov. Za ta denar dobite med 50 in 70 kvadratnimi metri veliko stanovanje, zgrajeno med letoma 1975 in 1985. Bolj kot to je zanimivo, da se izhodiščne cene za vrednotenje stanovanj v Ljubljani za 30 kvadratnih metrov velika stanovanja, pa čeprav zgrajena v pradavnini, nikjer ne spustijo pod 50.000 evrov.
Jabolka in hruške
Čeprav ne gre mešati jabolk in hrušk oziroma vrednosti po Gursu in cene, pa bi mogoče ministrico vseeno zanimalo, da je bila povprečna cena prodanega stanovanja v Ljubljani v zadnjem delu leta 2016 2130 €/m2, povprečno prodano stanovanje pa je bilo veliko 55 kvadratnih metrov, torej je bilo stanovanje v povprečju prodano za 117.500 evrov.
