Medtem ko v ZL pozdravljajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, sta poslanec NSi Jernej Vrtovec in evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc do predlaganih rešitev skeptična.
"Dve leti in pol je trajalo, da smo dočakali predlog, s katerim bi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga nadomestili z javno dajatvijo, ki bi bila progresivna in solidarna. Današnja predstavitev daje upanje, da se bo to uresničilo," so v odzivu na napoved ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zapisali v poslanski skupini ZL.
Do predloga ključnega zakona za zdravstveno reformo sicer ostajajo previdni. Treba bo pogledati, "kaj se skriva v podrobnostih", so zapisali. Pozorni bodo tudi na to, da se pravice ne bi zmanjševale, na primer pri bolniških odsotnostih.
"Na drugi strani današnja pozitivna novica ne more skriti dejstva, da je ministrstvo za zdravje, kot kaže, dokončno kapituliralo pred zdravniškim lobijem. Predlog zakon o zdravstveni dejavnosti namreč v nasprotju z napovedmi prej legalizira kot odpravlja posege privatnikov v javni sistem, privatizira bolnišnice in spodbuja nadaljnji razcvet škodljivih koncesij," so še ocenili v ZL.
Podrobnosti iz predloga zakona tudi v NSi še ne poznajo. Poslanec NSi Jernej Vrtovec je skeptičen do konceptualnega reševanja zdravstvenega sistema, ki je, kot je dejal novinarjem, drugačno, kot so ga predlagali v NSi. Ministrica Kolar Celarčeva po njegovem mnenju krepi monopol zdravstvene zavarovalnice, kar bo po njegovem prepričanju podražilo zdravstveni sistem. "Monopoli vsaj običajno pomenijo dražje storitve," je poudaril Vrtovec.
Vrtovec ne ve, ali je to pravi način reševanja zdravstvenega sistema. "Ta trenutek nismo najbolj navdušeni nad temi predlogi in jih odločno zavračamo, če bodo takšni ostali v zakonodajni obliki," je še dejal.
Vrtovec je tudi poudaril, da se vsake stvari v Sloveniji ne more postaviti progresivno, kot je to storila ministrica. Pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja gre tako po njegovi oceni le za nov davek, teh pa je, kot je dejal, v Sloveniji že preveč.
Na predlagane rešitve v zdravstvenem sistemu se je odzvala tudi evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS), ki meni, da ključna vprašanja na področju zdravstva še vedno ostajajo odprta. Ob tem se sprašuje, kakšna bo košarica pravic in kaj bodo ljudje za to dobili, zakaj uvajati nove prispevke, kam bo šel ta denar in kako bi izkoreninili korupcijo v zdravstvu. Po njenem mnenju nujno potrebujemo tudi ureditev dolgotrajne oskrbe.
"Zaradi višjih prispevkov in preoblikovanja prostovoljnega v obvezno zavarovanje ne bomo dobili ne boljšega zdravstvenega sistema ne krajših čakalnih vrst. Zaenkrat je vse le na papirju, do realizacije je še zelo daleč," je prepričana Tomčeva.
"Vse, kar so doslej vlada in ministrica Kolarjeva pokazali pri tako imenovani zdravstveni reformi, kaže, da resnih sprememb, ki bodo izboljšale sistem, ne moremo pričakovati, lahko pa pričakujemo nove dajatve", je še poudarila evropska poslanka.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je v odzivu navedel, da se dolgo obljubljana zdravstvena reforma kaže le v spremembi financiranja. Ob tem se sprašuje, kaj bi bilo boljše za bolnike, ki naj bi jim bila namenjena, in kako se bomo približali modernim državam.
Sprašuje se tudi, ali se vrača popoln monopol države, ki še naprej omogoča netransparentno manipuliranje s sredstvi in kadri. Dobovšek je prepričan, da bo ob pomanjkanju nadzora prišlo do bega v neformalno ekonomijo. Predlogu očitajo, da ne naslavlja pravih problemov slovenskega zdravstva.
Slovensko zavarovalno združenje: Odlaganje problemov v prihodnost
Predstavniki zavarovalnic niso v nobeni fazi sodelovali pri pripravi predloga, zato podrobnosti in učinkov predloga zakona ne poznajo, je za STA sporočila direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ) Maja Krumberger. Pričakujejo, da bo ministrstvo za zdravje po mesecih čakanja in napovedi slovenski javnosti predstavilo vse izračune, kaj predstavljeni ukrepi pomenijo za državljane in kako jih bodo nove dajatve obremenile.
Predlogi, ki jih je danes predstavila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, so po besedah Krumbergerjeve "morda na prvi pogled všečni", vendar je na podlagi predstavljenega po njenem mnenju težko reči, ali predlogi rešujejo najbolj pereče probleme, s katerimi se sooča slovensko zdravstvo. "Zdi se, da predlog probleme zgolj odlaga v prihodnost," je še zapisala v odzivu.
Opozarjajo pa tudi na kreiranje sistema enega plačnika. Kot so zapisali v SZZ, "en plačnik pomeni monopol, pomeni eno kontrolo, ta pa se nikdar ne izkaže za dobrega". V sistemu več plačnikov bi po njihovem tako imeli veliko več kontrole nad ceno in predvsem nad kakovostjo storitve. Anomalije, kot jih imamo danes, bi se izčistile z delovanjem trga in ne s sprejemom normativnih ukrepov na papirju, so zapisali.
Vzajemna: Monopolizacija je slaba
Podobno opozarjajo tudi v Vzajemni, ki ima med dopolnilnimi zavarovalnicami največ zavarovancev. "Glede morebitnih novih dajatev bo moral svoje povedati tudi vsak posameznik, ko bo dobil izračun, koliko več bo s to dajatvijo moral obvezno plačevati," so zapisali v odzivu za STA. Sprašujejo se tudi, ali je monopolizacija financiranja dobra. V najboljših zdravstvenih sistemih po Evropi in v svetu namreč spodbujajo prakso konkurenčnosti, da se morajo tako izvajalci kot zavarovalnice boriti za bolnike in jim nuditi najboljše storitve.
Kot so še zapisali, v Vzajemni menijo, da je zdravstvena reforma sicer nujna, predvsem na strani organizacije zdravstva, ki danes zaradi izjemno dolgih čakalnih dob ni več dostopno za vse. "Najprej moramo poskrbeti za dobro organizacijo zdravstva in jasno opredeliti košarico pravic, ureditev financiranja je šele naslednji korak," so zapisali.
Vzajemna se bo kakršnimkoli morebitnim spremembam prilagodila in še naprej krepila ter razvijala segment pravih dodatnih zdravstvenih zavarovanj, nezgodnih zavarovanj, zavarovanj za tujino, razmišljajo pa tudi o širitvi na druga področja. Zagotavljajo, da bo zavarovalnica vsekakor delovala naprej.
Adriatic Slovenica: Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo vplivala ne število zaposlenih
Konkretnejši so bili v Adriatic Slovenici, kjer pravijo, da bi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za zavarovalnico pomenila izgubo dela premije zavarovalnice, vplivala pa bi tudi na število zaposlenih. Tudi v primeru drastičnih sprememb pa bodo njihovim zavarovancem nudili hitre, kvalitetne in dostopne zavarovalniške in zdravstvene storitve.
Kot pravijo, predloga zakona danes ne morejo komentirati, saj gradiva še nimajo. "Bojimo se, da predlog sprememb pomeni le odlaganje reševanja pravih težav slovenskega zdravstva na prihodnje čase, kar za čakajoče v vrstah gotovo ne pomeni dobrih novic. Očitno pa ne gre za vsebinsko reformo slovenskega zdravstvenega sistema, saj se ne loteva njegovih pravih problemov, ampak gre bolj za to, kako še bolj obremeniti aktivni del populacije in najbolj tiste segmente, ki ustvarjajo največ dodane vrednosti," so še zapisali.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) predloga zakona ne morejo komentirati, ker ga v strokovni službi ZZZS še ne poznajo. Kot so zapisali v odzivu za STA, bodo mnenje podali v okviru javne razprave, ki pa se še ni začela. Na današnji tiskovni konferenci, na kateri je predstavila predlog zakona, je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ocenila, da bi se ta lahko začela 1. februarja.
