23-letna Maja Žibert prihaja z Bistrice pri Šentrupertu, tokratna krona pa ni njena prva, saj je bila pred tremi leti že izbrana za cvičkovo princeso. No, za naslov, ki ga je prejela v Radencih, ni bila dovolj le njena šarmantna pojava, pokazati je morala tudi kar veliko znanja. Pred komisijo se je izkazala s poznavanjem vinogradniške zakonodaje, slovenske zgodovine in kulturne dediščine, poznavanjem gastronomskih značilnosti naših pokrajin ter seveda z znanjem o vinu, njegovi pridelavi. »Na koncu sem morala še izbrati eno od steklenic vina, ki so jih pripravili, in izbrano vino predstaviti v tujem jeziku.«
Prva izkušnja prijetna
Nova vinska kraljica prepeva v domači vokalni skupini Lilith, ki se ji je pridružila ob nastanku pred petimi leti. Maja nestrpno čaka na vaje in druženje, ki jo sprošča.
Izkušnja, ko so jo leta 2014 okronali za cvičkovo princeso, ji je ostala v lepem spominu in to je bil tudi vzrok, da je v njej vzplamtela želja po slovenski vinski kroni. »Najlepše je bilo, ko sem imela pred zidanico parkiran sponzorski avto in so se ljudje ustavljali, da bi me pozdravili, jaz pa sem jim lahko natočila kozarček vina,« živahno pripoveduje nova vinska kraljica, ki upa, da bo tudi tokrat tako.
Žibertovi imajo v Selih nad Šentrupertom vinograd z okoli 600 trsi s sortami za cviček. Oče in mama, Janez in Polona Žibert, pripovedujeta, da jo je delo v vinogradu že od nekdaj veselilo, med trte se je rada odpravila že v osnovni šoli. Maja pravi, da je sicer najlepše v trgatvi, a tudi za druga vinogradniška dela rada poprime, če le ima čas, zato jo včasih brat Vinko in sestra Mateja zbadata, da morata delati, medtem ko ona vino le predstavlja. »Temu se vedno nasmejimo,« pristavi.
V turizem po naključju
Za kraljičino vino je Maja izbrala modro frankinjo premium, letnik 2015, Vinske kleti Krško, a na cviček in njegovo zgodbo, pravi, ne bo pozabila.
Energični vinski kraljici načrtov z domačim vinogradom ne manjka, saj si želi, da bi se začeli ukvarjati s turizmom v zidanicah. Področje turizma namreč dobro pozna, saj tačas končuje drugi letnik magistrskega študija na brežiški fakulteti za turizem, kjer si želi kot asistentka ostati tudi po koncu študija.
V turizmu je sicer pristala precej po naključju. Po osnovni šoli je šolanje nadaljevala na Gimnaziji Želimlje in bila zadnji dve leti trdno prepričana, da se bo vpisala na fakulteto za šport. Sprejemnih izpitov zaradi testa iz plavanja ni naredila, žalostno novico pa je prejela v Afriki, kjer je bila kot prostovoljka.
Pri 18 letih se je Maja prvič odpravila na misijon v Mozambik, sledila sta Ekvador in Kolumbija.
Prvo leto študija na brežiški fakulteti za turizem je še sledila svoji želji po vpisu na fakulteto za šport in nekaj časa tudi pridno trenirala plavanje v bližnjih termah, a je področje turizma sčasoma vzljubila. Že prvo leto so jo imenovali tudi za prodekanjo za študentska vprašanja na brežiški fakulteti, po dveh letih pa je postala prorektorica za študentska vprašanja Univerze v Mariboru.
Tako je danes razpeta med štajersko prestolnico in Brežicami, kamor se vozi na študijske obveznosti, ter rodno Dolenjsko, kamor se vrača praktično vsak konec tedna. V avtu tako preživi nemalo časa, vožnjo pa izkoristi za učenje tujih jezikov, ko si na poti predvaja jezikovne cedeje. Že na gimnaziji se je učila angleščino, nemščino in španščino, na fakulteti se je začela učiti še ruščine. »Ko grem v tujino kot prostovoljka, moram imeti nekaj jezikovne podlage,« pravi o tovrstnem izpopolnjevanju znanja.
