Pregovori in modrosti
Januar
Če prosinca (januarja) bo mokrilo, polje in grozdje bo slabo rodilo.
Kadar prosinec odpira dežnike, žetve ne bodo velike.
Če v prosincu ni snega, ga mali traven (april) da.
Če vidiš v prosincu komarja igrati, s senom je treba hudo varčevati.
Če na novega leta dan sneži, letina se kislo drži.
Ko se Fabjan (20. 1.) oznanja, sok v drevesih že poganja.
Če pred Nežo (21. 1.) ni mrzlo, je pa potlej.
Na dan Neže se kuram rit odveže.
Če je Vincencu (22. 1.) vroče, pripravi kašče, nabijaj obroče.
Če Vincenca sonce peče, po grlu vince sladko teče, tako dobro vince dozori, da
motne dela nam oči.
In gotovo je eden največjih strokovnjakov za stare pregovore o vremenu Dušan Kaplan, ki ni le podkovan v modrostih starih opazovalcev vremena, temveč zelo dobro razume vremenske pojave in fiziko ter ne nazadnje matematiko, ki stojita za njimi. Njegov prvotni namen je predvsem ohranjati čudovito ljudsko izročilo, ki je pravo bogastvo in lahko iz njega potegnemo ogromno znanja; na srečo nam je še vedno na voljo, tudi po zaslugi Dušana Kaplana.
Dušan, ki živi na Blokah in Ljubljani, je avtor vremenske pratike za Bloke, v kratkem pa naj bi izšla tudi njegova knjiga Dedkovi nasveti za vreme, kjer je zbral svoje bogate izkušnje. Povedal nam je, da so sicer pregovori namenjeni posameznemu dnevu, a je kljub temu treba nanje gledati nekoliko širše. Tako eden od pregovorov pravi, da če bo na martinovo slabo vreme, bo zima huda, a naj bi upoštevali tudi dneve okoli martinovega, recimo tri dni prej in tri dni pozneje. Če bodo ti dnevi deževni, bo zima huda.
Hkrati nas je poučil, da je izraz huda zima seveda relativen pojem, saj za nekoga to pomeni –30 stopinj Celzija in pol metra snega, za koga drugega pa poledico pri –5. »Vedeti morate, da je bilo življenje kmeta povezano z vremenom, in napovedi (pregovori) so bili življenjskega pomena. Vezani so na preživetje. Zimo so začeli napovedovati že čez poletje, da so se lahko pripravili nanjo.« Tako pregovor govori: če je Aleš (17. 7.) vroč in suh, pripravi topel kožuh, kar dejansko pomeni, da je treba na zimo misliti že veliko pred njenim prihodom. Če velika maša (15. 8.) mokri, mala straši (8. 9.). »Če mala straši, moraš imeti pa topel kožuh že sredi septembra.«
Pomoč z modernimi tehnologijami
Februar
Svečan (februar) raztegne dan.
Če je svečana pretoplo, bomo v aprilu za pečjo.
Če je pretoplo svečana, bo malega travna počivala brana, ako pa je mraz, se bo potil obraz.
Če sever konec svečana brije, nam dobre letine up zasije.
Če konec svečana burja pometa, se dobra letina obeta.
Če je svečnica zelena (2. 2.), bo velika noč snežena.
Če prej od strehe kane kot od sveče, bo še dolga zima.
Če je svečnica oblačna, kmetica ne bo lačna.
Če na svečnico deži, se kmalu vigred oglasi.
Topla svečnica sneg in mraz prinaša, mrzla pa oba odnaša.
Če o svečnici letajo mušice, še dolgo nosili bomo rokavice.
Če na svečnico sonce na jasnem vzhaja, lisica še v brlog odhaja.
Če je svečnica topla in sončnega vremena, bodo čebele bogate in dobrega plemena.
Se Polona (9. 2.) v soncu odtaja, v mokrem poletju nam gob preostaja.
Valentin (14. 2.) ima ključe od korenin.
Kadar Matija (24. 2.) zmrzuje, še štirideset dni mraza napoveduje.
Po Matiji ne gre noben lisjak čez led domov.
Pri svojih študijah uporablja seveda tudi moderno tehnologijo – internet, spletne strani, podatke je dobil tudi od Nase in celo ameriške mornarice. »Veliko podatkov preverim v reviji Naše nebo, ki jo izdaja društvo matematikov, fizikov in astronomov in kjer imajo izjemno natančne podatke,« dodaja. S temi podatki si pomaga pri pregledu datumov in preverjanju, ali pregovori še držijo. Žal so namreč podnebne spremembe vplivale tudi na stare pregovore in nekateri zaradi sprememb podnebja ne držijo več, ali vsaj ne popolnoma. »Klima se je strašno spremenila, globalna temperatura se je dvignila za približno 1,5 stopinje Celzija, kar je grozljivo, in vreme, ki smo ga imeli 200 metrov nižje v Velikih Laščah, imamo zdaj na Blokah. To pomeni sorazmerno mile zime, saj –20 stopinj ni nič posebnega za ta konec. Vendar večina starih pregovorov še zmeraj drži. Recimo, če bo moker Mihael (29. 9.), bo vlažna in mila zima, če bo hladen, bo zima ostra.« Verjame, da zdaj doživljamo velike podnebne spremembe. »Dvig globalne temperature za 1,5 stopinje Celzija se ne sliši veliko, a je grozljiv. Toliko se ni spremenilo v 300 letih, zdaj pa se je to zgodilo v 20. Posledice vidimo v velikih nevihtah, predvsem so pogostejše. In verjamem, da smo ljudje krivi za podnebne spremembe.«
Konec tedna
Seveda smo Dušana povprašali tudi o vremenu v prihodnjih dneh. »Ta vikend se bo zjasnilo in vsaj tri dni bo hud mraz, takoj za tem, že v začetku prihodnjega tedna, pa bo prišlo do odjuge, nekje okoli Vincenca, ki bo prinesla sneg. Dva ali tri dni bo nekoliko topleje, nato pa bodo temperature spet padle in mraz bo držal nekje do 24. februarja, potem pa se bo postopoma otoplilo – okoli svetega Matije (24. 2.). Pričakujemo lahko sneg še ves februar in precej mrzlo bo.« Ne smemo pozabiti tudi na Fabjana in Boštjana (20. 1.) ter Nežo (21. 1.), ki so prvi napovedovalci pomladi. Vsi trije pa so vezani na živalske ter rastlinske pregovore: Fabjan in Boštjan sok v drevje poženeta, Neža kuram rit odveže. »Včasih so kmetje zavrtali recimo v brezo, in če so naleteli na sok, so vedeli, da se pomlad približuje. Svečnica bo mrzla, če bo deževno, kar ne kaže, potem ne bo zgodnje pomladi, bo pa še ves februar precej snežilo.« A kot že rečeno, pojem hude zime je precej subjektiven. »Nekoč je klical neki novinar Betačevo mamo v naši vasi in jo vprašal: 'Ali je pri vas res –31?' Pa Betačeva mama pogleda na termometer in odgovori: 'Ne, meni na termometru kaže –7.' In odvrne novinar, kako če naj bi bilo zunaj –31, pa mamka odgovori, ah ja, zunaj pa je, seveda,« z resnično zgodbico ponazori dojemanje hude zime. »Glede letošnje zime bo po pregovoru nekako takole: Barbara (4. 12. ) – kolikor ona najde snega, toliko ga bo celo zimo. Letos ga bo le par centimetrov, a nekaj vendarle bo.« Zima naj bi popustila šele nekje 12. marca.
Prihajajoče poletje
Marec
Sušca (marca) veliko megle, dobro leto daje.
Če sušec suši, traven (april) deži, maj pa hladi, kmetu se dobro godi.
Če spomladi grmi, bo še grdo in mrzlo, če pa jeseni, se poletno vreme povrne (babje
poletje).
Spomladanski sneg je bajtarski gnoj.
Kogar je bolezen čez zimo priklenila na posteljo, tega marec pobere.
Če se sušca da orati, bo treba travna jokati.
Kar sušca ozeleni, se rado posuši.
Če na 40 mučencev zmrzuje, še 40 mrzlih dni prerokuje.
Če breskve pred Gregorjem (12. 3.) cveto, trije eno pojedo.
Kakor je vreme na Jožefovo (19. 3.), bo do Matevža tako (21. 9.).
Polona, 9. februarja, bo imela velik vpliv na poletje. »Če se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja, pravi pregovor, in tako je 9. februar povezan z vsem poletjem.« Če se bo sneg odtajal 9. februarja ali tam okoli, bo precej mokro poletje. Za letos pa to ni verjetno, ker so bili Lucijini dnevi precej suhi. Lucija (13. 12.) namreč napoveduje vreme celega leta: Lucija krati dan, to ve vsak faran. »Letos ne pričakujem pretirano zabeljenega poletja, v določenih dnevih in krajih bodo šle temperature preko 30 stopinj Celzija, ampak nič pretiranega. Treba je tudi poudariti, da je Slovenija izjemno razvejena, kar se tiče vremena. Že Andrej Velkavrh je dejal, da ima v Sloveniji vsako dvorišče svoje vreme.« To je predvsem povezano s pokrajino, saj Karavanke razporedijo vzhodne in zahodne vetrove.
Napoved letošnjega poletja
Dušan za poletje pravi naslednje: v začetku junija bo vreme spremenljivo, vendar lepo. Pojavijo se lahko močnejši veter in nevihte. Okrog 4. junija bo celo zelo vroče. Sredi junija se bo nekoliko ohladilo, obeta se deževno vreme, nato pa bo sveti Alojzij (21. 6.) spet prinesel jasno vreme in ogrelo se bo do mlaja 24. junija. Mlaj bo prinesel kakšen dan dežja, deževje bo močno. Nato se bo v naslednjih nekaj dneh zjasnilo in bo vroče ter jasno do konca meseca. V začetku julija lahko pričakujemo nekaj hladnih dni, nato pa se bo zjasnilo in sonce bo pokazalo svojo moč. Sredi julija bo lepo in vroče, okoli 20. julija pa bi na Marjeto lahko ponagajala kakšna ploha. Okoli 23. julija je lahko nekaj deževnih dni, a se bo poletje vrnilo in trajalo do konca meseca. V začetku avgusta bo lepo in stanovitno vreme, ki bo trajalo do velikega šmarna (15. 8.). Po tem datumu pa se bo shladilo. Močan veter bo pokvaril poletno vzdušje, vreme pa se bo izboljšalo do 21. avgusta. Lepo vreme se bo nadaljevalo do konca avgusta, ko nas bo vreme spomnilo, da smo na pragu jeseni.
Strast do vremena in pregovorov
April
Mali traven ima devet vremen na dan.
April sedemkrat na dan spodi kmeta s polja stran.
Več kot ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni.
Ako je na Jurijevo (24. 4.) lepo vreme, bo dosti vina.
Jurij toplo vreme zakuri.
Dušan se je pravzaprav precej po naključju znašel med pregovori in vremenom. »Hodil sem na učiteljišče in imel sem srečo, da me je učila dr. Silva Trdina, avtorica Besedne umetnosti. Ona me je navdušila nad tem, da zbiram ljudsko blago – basni, pravljice, povesti in tako naprej. Moral sem zbrati nekaj starih draguljev za domačo nalogo. Nisem želel prepisovati basni, všeč pa so mi bili pregovori, ker so bili kratki,« je povedal med smehom, »in tako sem jih začel počasi zbirati. Samo zaradi učiteljice, pravzaprav.« V začetku 70. je do njega prišel sošolec gasilec in mu dejal, da bi rad vedel, katera nedelja bo vroča. »Organizirali so namreč gasilsko veselico in so jo hoteli napravili na vročo nedeljo, da bi ljudje več spili.« Določil je 14. julij. »Od takrat naprej me vpraša vsako leto,« pravi Dušan. Za napovedi vremena so ga spraševali celo pri Teritorialni obrambi, kadar so imeli vojaške vaje. Klicali so ga tudi za poroke, da bi si zagotovili lep dan, in tako se je začela njegova kariera, ki ne le daje ljudem vpogled v vreme, ampak, kot že rečeno, ohranja lepo pregovorno dediščino.
