V zadnjem času so razburjale razkritja o - mili rečeno - "težavah" odgovornih v slovenskih bolnišnicah pri naročanju zdravil in medicinske opreme. Bolnišnice z javnim denarjem ravnajo povsem negospodarno, razlike v nakupnih cenah so visoke, enako velja za provizije, odgovorni - vključno z ministrstvom za zdravje - pa si pred tem zatiska oči in se javno (!) sklicujejo na nevednost.
Računsko sodišče pa je zdaj vzelo pod drobnogled še pravilnosti poslovanja Celjskih lekarn, Gorenjskih lekarn in Mestnih lekarn, in sicer glede nabave zdravil in zaračunavanja zdravil Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2014.
Kakšni zneski so "v igri"
Celotni izdatki za zdravila na zeleni in beli recept so po podatkih ZZZS v letu 2014 znašali 432.393.685 evrov, od tega izdatki obveznega zdravstvenega zavarovanja 264.551.440 evrov. Delež obveznega zdravstvenega zavarovanja pri financiranju zdravil se je od leta 2010, ko je znašal 18,7 odstotka, zmanjšal na 15,1 odstotka v letu 2014. Večino prometa z zdravili še vedno opravijo javni lekarniški zavodi. V letu 2014 jih je bilo 24, njihovi celotni prihodki so znašali 424.433.031 evrov, celotni odhodki pa 416.073.825 evrov. Stroški blaga, materiala in storitev v povprečju že več let znašajo približno 88 odstotkov vseh odhodkov lekarniških javnih zavodov.
In ugotovitve? Vsem trem lekarnam je računsko sodišče izreklo negativno mnenje o pravilnosti poslovanja v omenjenem obdobju.
Od vseh treh lekarn je sodišče zahtevalo tudi predložitev odzivnih poročil, v katerih morajo izkazati popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, ki jih niso odpravile med izvajanjem revizije.
Stanje: premalo oziroma nič konkurence, negospodarna raba denarja
Kot v poročilu zapišejo na računskem sodišču, stanja na glede izvajanja predpisov o javnem naročanju na obravnavanem področju ne morejo označiti kot zadovoljivega.
"Lekarne so pretežno poslovale z majhnim številom dobaviteljev, ki jih niso izbrale v predpisanih postopkih za oddajo javnih naročil, ali pa so pri izvedbi predpisanih postopkov kršile določbe ZJN-2 in med ponudniki niso ustvarile konkurence, zato niso zagotovile gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. Vrednost ugotovljenih nepravilnosti pri nabavi blaga, materiala, storitev ter osnovnih sredstev je glede na celotne odhodke lekarn predstavljala več kot 65 odstotkov. Ne glede na to, kako so posamezne lekarne izbrale dobavitelje zdravil, so dejansko poslovale pretežno z dvema največjima dobaviteljema v državi, pogoji poslovanja pa niso bili odvisni od načina izbire dobaviteljev," so zapisali v zaključku poročila.
Celjske lekarne so v letu 2014 poslovale z osmimi dobavitelji zdravil, s tremi največjimi so realizirale 99,6 odstotka celotne nabave zdravil.
Gorenjske lekarne so v letu 2014 naročale zdravila pri devetih dobaviteljih, nabava pri dveh največjih predstavlja 99,5 odstotka celotne nabave zdravil.
Med dobavitelji Mestnih lekarn je bilo v letu 2014 sedem dobaviteljev zdravil, z dvema največjima so realizirale 98 odstotkov celotne nabave zdravil.
V reviziji pa se je izkazalo, da imajo v javnih lekarniških zavodih nekaj vprašanj in dilem glede izvajanja javnih naročil zdravil. Na računskem sodišču menijo, da je bi se do odprtih vprašanj morala opredeliti ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za zdravje.
Poročilo računskega sodišča si lahko v celoti preberete na povezavi
Na obeh ministrstvih bi morali tudi hkrati proučiti, ali so obstoječi predpisi v celoti ustrezni oziroma ali omogočajo izvajanje takšnih postopkov javnega naročanja zdravil v lekarnah, s katerimi bo zagotovljena učinkovita in gospodarna poraba javnih sredstev.
