Gospa svojemu moškemu, ki ga še nikoli ni vedela v živo, pošlje 3.400 evrov, da se lahko na daljavo poročita. Potem naenkrat ni več ne duha ne sluha o njem. Ko je gospa že čisto na robu obupa, se ji spet oglasi. Pove, da so bombardirali bolnišnico in da nujno potrebuje še nekaj denarja.
Pričevanje 66-letne vdove Govorili smo z gospo, ki se je letos poleti zapletla v zanke nigerijske ljubezenske prevare in se ji je uspelo brez večjih denarnih izgub izvleči iz nje. »Junija letos mi je na Facebooku general, ki službuje v Siriji, poslal prošnjo za prijateljstvo. Začela sva si dopisovati. Po približno enem mesecu dopisovanja mi je pisal, da si želi izkoristiti šestmesečni dopust, ki ga lahko dobi le vsakih pet let. Prosil me je, ali mu lahko nakažem 300 evrov, toliko naj bi stala vloga za dopust. Medtem mi je poslal kopije nekih dokumentov s pečati Združenih narodov, ki naj bi dokazovali, da je postal moj mož. Poslala sem mu denar. Kmalu me je prosil še za 300 evrov.« Ko mu je napisala, da denarja nima več, ji je predlagal, da proda hišo in mu raje nakaže 22.000 angleških funtov. S tem denarjem bi pokril stroške, s katerimi bi lahko sprostil svoj denar, na Portugalskem naj bi imel shranjenih 820.000 angleških funtov. Denar bi potem nakazal na njen račun. S tem denarjem bi si zatem lahko skupaj kupila hišo. Gospa je domnevnemu generalu zaupala svojo številko transakcijskega računa, hkrati pa mu je napisala, da svoje hiše ne namerava prodati. »Ko mi je predlagal še, naj vzamem hipoteko na hišo, sem začela raziskovati, s kom sem se zapletla. Na spletu sem našla sliko tega generala in ga vprašala, zakaj se on piše drugače kot general na fotografiji. Začel se je izmikati in mi razlagati, da je ime, pod katerim se mi je predstavil, njegovo drugo ime. Ko pa sem mu napisala, da sem se obrnila na policijo, mi je začel groziti, da bo prišel v Slovenijo in se mi maščeval. Potem je spremenil svoj profil na Facebooku, jaz pa sem svojega blokirala.« Gospo je še vedno strah, saj je domnevnemu generalu zaupala svoje podatke, celo številko svojega računa na banki. »Ko sem blokirala svoj profil na Facebooku, sem mu še enkrat poslala elektronsko pošto, da sem prodala hišo in se odselila v tujino. Upam, da bom zdaj imela mir.« Medtem ko je raziskovala, kdo v resnici je general, je navezala stik še z neko gospo, Poljakinjo, ki mu je že nakazala 21.000 dolarjev. »Ravno danes me je klicala še ena gospa iz Sevnice. Njo je prosil, naj mu pošlje 3.500 evrov. Komaj sem jo prepričala, naj denarja ne pošilja.«
»Zdravnik v Siriji, marinec na mirovni misiji v Iraku, ovdovel delavec na naftni ploščadi. Vsi šarmantni gospodje z zlomljenim srcem na spletu iščejo damo, ki jih bo razumela. To bi lahko bil začetek velike ljubezenske zgodbe, a je vse prej kot to. Osamljene ženske, ki so se na spletu zapletle s šarmantnimi tujci, so po letu dni 'razmerja' na daljavo ostale brez nekaj deset tisoč, nekatere celo brez več kot sto tisoč evrov.« Ljubezenske prevare so le ena od vej nigerijskih prevar, za začetek razložita Gorazd Božič, vodja SI-CERTA (nacionalni odzivni center za omrežne incidente, op. avt.), in Marta Štefanič, ki v podjetju dela v programu Varni na internetu.
»Kriminalci svoje žrtve iščejo na družbenih omrežjih in jim pošiljajo prošnje za prijateljstvo. Predstavljajo se kot osamljeni ločenci ali vdovci, navadno imajo tudi majhnega otroka. Da bi z žrtvijo vzpostavili čim bolj pristen stik, ji razkrijejo svojo – običajno tragično – življenjsko zgodbo in ji pošiljajo fotografije. Ko se ustvari čustvena zveza, včasih traja tudi več mesecev, se na žrtev obrnejo s prošnjo, da jim nakaže denar. Izgovori so različni: potrebujejo denar za zdravljenje otroka, za potovanje domov ali da bi prišli na obisk. Spet drugič imajo dostop do večje količine denarja, vendar najprej potrebujejo nekaj denarja od žrtve, da uredijo vso birokracijo, ipd. Če jim žrtve ugodijo in denar pošljejo, se zgodba tu ne konča, saj pričakujejo vedno več denarja, hkrati pa z žrtvijo vzpostavljajo še močnejšo čustveno vez, zaradi katere se jim ta zelo težko upre.«
Ljubezenske prevare so le ena od vej tako imenovanih nigerijskih prevar. Kakšna je torej nigerijska prevara?
Božič: To so prevare, ki izvirajo iz Nigerije in jih pretežno izvajajo Nigerijci, včasih pa tudi kriminalci iz Gane ali Slonokoščene obale. Z žrtvami vzpostavijo stik s pomočjo elektronske pošte ali družbenih omrežij, najpogosteje na Facebooku, lahko tudi po Skypeu, in jih prosijo za pomoč pri dvigu denarja. Variacij je na tisoče. Vsem je skupno to, da žrtvam obljubljajo, da jim bodo v primeru, da jim pokrijejo del stroškov za dvig njihovega denarja, v zameno dali nekaj odstotkov. To so zelo visoki zneski, od več tisoč pa do nekaj milijonov ameriških dolarjev.
Rekli ste, da stike vzpostavijo tudi po Skypeu. A v tem primeru človeka lahko vidimo in slišimo!
Štefanič: Žrtve poročajo, da je slika zelo slaba, zvoka ni nikoli. Pogovarjanje vedno poteka s pomočjo tipkovnice.
Kdaj ste opazili porast ljubezenskih prevar?
Božič: Zadnji dve leti opažamo, da je teh primerov vse več. Med žrtvami, ki so prijavile goljufijo, prevladujejo ženske različnih izobrazb. Običajno so srednjih let, pogosto so osamljene. Čeprav so žrtve romantičnih goljufij v tem primeru ženske, tudi moški niso odporni proti tovrstnim prevaram. Pred nekaj leti so na podoben način spoznavali mlade Rusinje.
Kako vaš center pomaga žrtvam teh prevar?
Božič: Za začetek presodimo, ali sploh je goljufija. Potem pa je vse odvisno od tega, kako daleč je že prevara. V primeru, da je žrtev že nakazala denar nekam v Afriko, ji mi ne moremo več pomagati. Njeno zgodbo lahko samo še predstavimo javnosti in z njo opozorimo druge.
S katerimi bankami storilci običajno poslujejo?
Božič: Plačevanje običajno poteka s plačilnima sistemoma Western Union ali Money Gram, ki sta namenjena hitremu prenosu denarja in ne omogočata sledenja denarnemu toku.
Nedavno se je na vas obrnila gospa, ki je gospodu v »stiski« nakazala celo 120.000 evrov. Kaj se je dogajalo?
Božič: Gospa, uspešna podjetnica, nam je povedala, da se ji je moški predstavil kot ameriški marinec, ki je na misiji v Afganistanu. Stik sta vzpostavljala počasi. Zelo pazljivo, korak za korakom je pridobival njeno zaupanje. Ko sta po več mesecih vzpostavila razmerje na daljavo, se je nenadoma za nekaj časa umaknil. Ko se ji je znova oglasil, je bil popolnoma strt. Povedal ji je, da je bil na misiji, padli so v zasedo in ubili so mu najboljšega prijatelja. Zato se je odločil, da ima vojne zadosti in se bo upokojil. Denarja mu ne manjka, ima pa manjšo težavo. Da bi lahko spravil denar iz države, imel naj bi ga nekje v Afganistanu oziroma v Iraku, potrebuje denar za podkupnino bančnega uslužbenca, da bo sprostil sredstva. V istem času jo je poklicala še neka ženska iz Španije in se predstavila za njegovo prijateljico, ki dela na ambasadi in mu bo pomagala priti iz Afganistana. Da bo to lahko izpeljala, potrebuje denar za stroške. Tako so se začeli nizati strošek za stroškom, do končnega zneska 120.000 evrov. Pri teh prevarah so zanimivi psihološki vidiki: čim globlje greste, čim več denarja ste nakazali, tem teže sami sebi priznate, da se zadaj skriva goljufija. Gospa nam je zaupala, da se ji je zdelo, kot da bi bila ves čas v nekakšnem transu.
Če se žrtev odloči, da bo prekinila sodelovanje, se pogosto pojavijo tudi grožnje ...
Štefanič: Ker se storilci najpogosteje predstavljajo kot vojaki, žrtvam grozijo, da jih bodo poiskali in ubili.
Se je treba teh groženj bati?
Božič: Te grožnje so prazne.
Kaj svetujete žrtvam?
Božič: Naj takoj zablokirajo njegov profil in izbrišejo vse.
Se organi pregona s temi kriminalci že ukvarjajo?
Štefanič: Konec poletja je FBI-ju v sodelovanju z nigerijskimi oblastmi uspelo ujeti enega od teh kriminalcev. Vsakih nekaj let, ko je pritisk mednarodne skupnosti dovolj močan, izpeljejo racijo in nekoga zaprejo. Ker je sistem v Nigeriji zelo skorumpiran, je sila težko kaj narediti. Tudi višina oškodovanja ni tako velika.
Varni na internetu je nacionalni program ozaveščanja, ki deluje pod okriljem SI-CERTA. Obravnavajo različne incidente, ki se dogajajo na spletu: od vdorov v omrežje, napadov na spletne strani, vdorov v komunikacijo podjetij do goljufij, ki potekajo s pomočjo elektronske pošte in družbenih omrežij. Te goljufije, ki so v vse večjem porastu, izvajajo kriminalci. Lani so jih obravnavali že več kot tehničnih goljufij.
Kaj pa Facebook, se lahko žrtev pritoži tudi njemu?
Božič: Facebook je ogromna platforma, ki ji je pomemben samo profit, posameznik ji ne pomeni nič. Prijave sprejema neka avtomatizirana služba.
Štefanič: Oni informacije o uporabniških profilih izdajo samo v izjemnih primerih, ko gre denimo za otroško pornografijo ali za pogrešane osebe, in še to samo na podlagi odločbe sodišča.
Kakšen uporaben nasvet, da bi bilo teh zlorab čim manj?
Božič: Bodite previdni z neznanci na spletu. Dobro preverite, kaj vam ponujajo in kako so vas našli.
Štefanič: Kadar niste prepričani, ali je vse v redu, se vedno lahko obrnete na nas. Nič vas ne bo stalo, odgovorili vam bomo zelo hitro, saj smo dežurni tudi ob koncu tedna in med počitnicami. Najdete nas na Twiterju, Facebooku in spletni strani. Izdajamo tudi brezplačni novičnik, na katerega se lahko prijavite, in boste enkrat ali dvakrat na mesec lahko prebrali novice o najnovejših goljufijah.
