Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je bil med tistimi zakoni, ki jih je danes ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc predstavila na koalicijskem vrhu.
Zakon, ki je doslej javnosti ostal neznan, naj bi upošteval ustavno odločbo, ki pravi, da je treba pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja določiti na zakonski, ne podzakonski ravni. Prav tako naj bi zakon posebej urejal zavarovanje za poškodbe pri delu in za poklicne bolezni.
Podpredsednik DeSUS-a Tomaž Gantar je za informativno oddajo Planet Danes povedal, da so pričakovali precej več kot pa zgolj idejne predloge. Podobno ravnodušen je po ministričini predstaviti bil vodja poslancev SD-ja Matjaž Han, ki je dejal, da se ni zgodilo nič takega, da bi bilo zaradi tega jutri v zdravstvu kaj bolje.
Na novo naj bi tudi opredeljeval dogovarjanje za razdelitev programov v zdravstvu. Sedanji splošni dogovor je namreč preživeta oblika, zaradi katere izvajalci zdravstveni storitev relativno pozno dobijo pogodbe, koliko in katere storitve jim bo Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) tisto leto plačeval.
Na novo naj bi zakon opredeljeval tudi upravljanje in vodenje ZZZS na način, da bo postala prava zdravstvena blagajna, ne pa javni zavod. Na novo naj bi bili definirani postopki in načini uveljavljanja pravic.
Medtem pa naj ne bi bila v obliki členov še opredeljena področja financiranja, preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in košarice pravic.
V členih naj ne bi bilo zapisano še, katere stroške bodo iz zdravstvene blagajne prenašali nazaj na financiranje iz proračuna. Odprto naj bi bilo vprašanje izenačevanja prispevnih stopenj - sedaj namreč obstaja 11 različnih stopenj, katerih plačilo variira od 50 do 208 evrov.
Prav tako naj bi bili v zaključni fazi dogovori glede košarice pravic, ki naj bi ostala univerzalna v čim večjem obsegu, a vseeno naj bi bile izločene določene pravice, ki naj ne bi pomenile veliko za zdravje.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Za preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja naj bi bilo več možnih rešitev. Ena od njih naj bi bilo preoblikovanje zavarovanja v dajatev, ki bi predstavljala določen odstotek vseh bruto dohodkov posameznika, druga možnost pa je oblikovanje dajatve po dohodkovnih razredih.
Ena možnost za zagotavljanje finančne stabilnosti zdravstvene blagajne pa bi bil tudi rezervni sklad, v katerega bi se stekal del denarja iz trošarin in bi ga lahko uporabili v primeru večjih brezposelnosti.
Potem ko bodo predvidoma v prihodnjih dneh dobili dodatne izračune, bi lahko po nekaterih pričakovanjih proti koncu tedna predloge že uskladili na koaliciji in bodo ta področja tudi zapisana v členih. Če bi hitro našli konsenz glede tega, pa bi bil zakon teoretično lahko v javni razpravi že proti koncu leta.
Poleg tega so danes na vrhu koalicije obravnavali še predlog novele zakona o pacientovih pravicah, naj bi pri koaliciji dobil zeleno luč, da gre v nadaljnje postopke. Za novelo zakona o zdravstveni dejavnosti je predvideno, da bo predvidoma kmalu v vladni obravnavi.
Glede predloga izhodišč za upravljanje in vodenje zdravstvenih zavodov pa še ni odločeno, ali bodo to področje urejali v krovnem zakonu o javnih zavodih ali pa v specialnem zakonu, kar naj bi bilo mogoče glede na to, da se zdravstveni zavodi financirajo iz zdravstvene blagajne, ne pa iz državnega proračuna.
