Avstrijsko podjetje Ring je namreč podjetje od države kupilo za 154 milijonov evrov, prodalo pa ga je za kar 572 milijonov.
Kot navajajo v podjetju, naj bi se razlogi za uspešno prodajo skrivali v prestrukturiranju podjetja, nižjem dolgu in uspešni združitvi s premazno enoto Rembrandtin. Ta sicer zaposluje zgolj 130 ljudi, v nasprotju s Heliosom, ki ima še vedno 1700 zaposlenih. Tudi dolg naj bi se s 102 milijonov iz časa prodaje povzpel na 230 milijonov, torej se ni zmanjšal. Lastniška struktura Ringa pa vodi do hiše, davčne oaze, v Londonu.
Prodaja Helios v rokah japonske multinacionalke Čeprav so še poleti zatrjevali, da ne bo lastniških sprememb, je v začetku tedna avstrijski Ring Helios prodal japonski multinacionalki Kansai Paint.
Dobiček na škodo ljudi
Že to je nekaj razlogov, da se vprašamo, ali je bila prodaja res upravičena in smiselna. Med najbolj glasnimi nasprotniki privatizacije pri nas je poslanska skupina Združene levice. Njenega vodjo Luka Mesca smo povprašali, kako komentira prodajo. »Ne gre verjeti tistim, ki pojejo slavospeve novim lastnikom, ki naj bi v treh letih naredil čudež. Šlo je za tajkunski prevzem, ko je kupec v krizi pod ceno, brez denarja kupil podjetje,« je dejal Mesec. Ring je nakup Heliosa namreč izpeljal brez svojega finančnega vložka, zato je za prevzem zastavil celotno premoženje Heliosa, torej po istem vzorcu kot tajkuni desetletje pred tem. Kot izpostavlja Mesec, so povečali dobičkonosnost na škodo lokalne skupnosti, zaposlenih in države. »Prenehali so financirati gasilsko društvo, zmanjšali financiranje enega najboljših slovenskih košarkarskih klubov Helios in odpustili dvesto ljudi, ki so zdaj na bremenih države. Gre za zasebni dobiček na račun skupnosti in države,« meni. In prav tovrstnih pozitivnih učinkov, ki jih imajo državna podjetja na lokalne skupnosti, zasebna podjetja, ki sledijo predvsem dobičku, večinoma ne postavljajo v prvi plan, zaradi česar so lahko toliko boljši tudi njihovi poslovni rezultati.
Izigrali klavzulo
Mesec je opozoril tudi na to, da so lastniki izigrali klavzulo v pogodbi, kjer bi morali plačati posebno kazen, če bi podjetje prodali prej kot v treh letih. S tem so se želeli zavarovati pred tem, da bi podjetje samo špekulativno prodali naprej in ga finančno izmozgali. Povečanje čistih dobičkov Heliosa s 4 na 17 milijonov verjetno dokazuje prav to. Tudi časovni okvir prodaje kaže, da je bil v osnovi njihov namen predvsem prodaja po višji ceni naprej. Saj so se že po dobrem letu dni začeli pogovarjati o prodaji.
Kdo bo zaslužil več?
Tudi poslanec SD Janko Veber je, odkar so ga prisilili k odstopu z mesta obrambnega ministra in dali na stranski tir, izjemno kritičen do potez vlade in tudi dogajanja v zvezi s Heliosom. Že leta 2013 je sicer glasoval proti prodaji 15 podjetij, ki so se na predlog vlade Alenke Bratušek znašla na seznamu za prodajo. Veber se je na facebooku vprašal, na katerem podjetju bodo tujci največ zaslužili. Avstrijci pri prodaji Heliosa ali Američani pri prodaji NKBM. Dogajanje glede takratnega seznama prodaje pa je komentiral z besedami, da imajo danes nekateri glede tega očitno slabo vest. Kritičen je tudi do SD-jevega snubljenja Bratuškove, že nekaj časa jo želijo zvabiti v svoje vrste. Zapisal je, da v stranki potrebujejo socialnodemokratski program, ne pa izvrševanja liberalnega programa drugih strank.
