V povprečnem mobilnem telefonu je do štirideset različnih elementov, ki so prisotni v količinah od miligramov do enega grama.
Dobave redkih kovin, kot so litij, neodim in indij, lahko postanejo omejene, če nam ne bo uspelo povečati reciklirane količine.
Hiter odgovor na vprašanje, iz česa so pametni telefoni, je, da so iz kombinacije redkih elementov (redke zemlje) in plastike. Redke elemente uporabljajo za izdelavo zaslonov, magnetov, vibracijskih motorjev, pa še za kakšen drug del. Niso le dragi, težko jih je tudi pridobivati, saj že ime pove, da so redkeje prisotni v zemeljski skorji.
V pametnem telefonu, natančneje v elektroniki, je tudi zlato, a tega je izredno malo. V povprečju kakih 0,0016 grama, kar je premalo, da bi se ga izplačalo iz telefona »ponovno« pridobiti. Glede na število vseh do zdaj narejenih telefonov pa je logično, da poraba zlata v tehnološki industriji ni zanemarljivo majhna. Sicer pa so v telefonu tudi druge kovine. Okoli 32 gramov oziroma za dvajset različnih kovin, med katerimi je največ bakra, železa, aluminija in cinka. Ohišje telefona je bilo nekoč največkrat iz trpežne in temperaturno obstoje plastike, danes pa se tudi tu uporabljajo kovine – od magnezija do aluminija, vendar je vsaj ta del telefona mogoče in se izplača ponovno uporabiti.
