Prva faza naj bi se začela graditi 1. julija 2017. Minister je v intervjuju za Sobotno prilogo povedal, da naj bi v prvi fazi, ki se bo začela graditi julija prihodnje leto, delo dobilo okoli 500 ljudi. Za ureditev poslovne cone je med drugim treba spremeniti občinski prostorski načrt in rešiti lastniška vprašanja glede kmetijskih zemljišč.
Pogovori z lastniki zemljišč v začetku tedna so bili "zelo odprti in trdi", so pa na srečanju uspeli zbližati stališča, je ocenil minister. Naslednji teden bodo nadaljevali z individualnimi pogovori.
"Naredili bomo vse, da zemljo odkupimo ali zamenjamo z odškodnino oziroma z drugo zemljo in da ne bo treba uporabiti zakona, ki je v nastajanju," je glede morebitnih razlastitev dejal Počivalšek. Želi si, da bi občinski prostorski načrt spremenili v kratkem in da bi vse postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja končali do 1. julija.
Kdaj bodo pogajanja v investitorjem končana, še ni znano. "V kratkem bomo imeli enega pomembnejših pogovorov in takrat bomo vedeli več. Potencialni vlagatelj že danes angažira naše arhitekte in pravne službe, dela idejne projekte ter je vložil že kar nekaj denarja," je povedal minister in dodal, da bodo naredili vse, da v okviru zakona omogočijo to investicijo.
O dogajanju v koaliciji zaradi sporazuma z zdravniškim sindikatom je povedal, da se ni posebej dotikalo gospodarskega resorja, zato je bil pri vsem bolj opazovalec, da pa si želi, da bi bilo takšnih razkorakov med koalicijo čim manj. "Za dobro delovanje poslovnega okolja potrebujemo stabilno vlado, nenehne grožnje s predčasnimi volitvami na to zagotovo ne vplivajo pozitivno," je dodal.
Ukrepi vlade po njegovi oceni sicer niso dovolj hitri in veliki. Glede zmanjševanja bremen za gospodarstvo je zadovoljen. Med drugim je navedel načrtovane spremembe v gradbeni zakonodaji, ki da bodo revolucionarne, saj da lahko sedaj "takšni ali drugačni ekoteroristi ustavijo projekt gradnje tovarne s tem, da ne podajo soglasja". Opozoril je sicer, da se lahko zakonodaja še sfiži, saj da lahko "še tako dobra ideja, potem ko pride na vlado in v DZ ter se nanjo priklopijo vsi interesi, postane zmazek".
Izpostavil je tudi uvedbo testa, kako načrtovana zakonodaja vpliva na mala in srednje velika podjetja. "Inovativnost države je pri izmišljanju bedarij neizmerna," je razlog za preverjanje, ali predlagana zakonodaja ne škodi podjetjem, navedel minister. V načrtu je tudi sprememba zakonov o spodbujanju razvoja turizma in o gostinstvu.
Delno zadovoljen je z malo davčno reformo - zadovoljen je, da je bil korak sprejet, ni pa zadovoljen, ker je bil ta korak majhen. Povišanje davka na dobiček ni bilo tragično, ker smo imeli enega najnižjih, je ocenil.
Pesimist pa je pri delovni zakonodaji, "ker smo na sredini mandata in se je projekt spolitiziral". Meni, da bi morala zakonodaja omogočiti več prožnosti, da bi imeli več zaposlitev za nedoločen čas.
O napovedani spremembi t.i. Lahovnikovega zakona, ki omejuje plače vodilnih v državnih podjetjih, je dejal, da bodo "predlagali nadgradnjo zakona v razmeroma kratkem času, politika pa se bo odločila, ali jih bo uporabila ali ne". "Ker se bližamo volitvam, se bo to spolitiziralo," je menil.
Predlogu, da 2. januar znova postane dela prost dan, ni v celoti naklonjen - odločitev po bo njegovem namreč pomagala enemu delu gospodarstva, bo imela pa negativne posledice za drugi del. "Mislim, da tukaj ne moremo priti do rešitve, kjer bi bile vse strani zadovoljne, zato ne morem drugače, kot da stojim za našo skupno odločitvijo," je sklenil.
