Novice Svet24

O tem, kaj nas potemtakem čaka – kako bo ogrevanje ozračja vplivalo na življenje – smo povprašali prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj, profesorico in vodjo Centra za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po takem scenariju naša dežela konec stoletja najbrž ne bo več živinorejska, slovenski gozdovi bodo brez smrek in bukev, sneg v nižinah bi izginil. Zaradi dviga morske gladine bi bili ogroženi Piran, pristanišče v Kopru, strunjanske in sečoveljske soline. »Hipotetično gledano bi imela Slovenija ob takem razvoju podnebje, kakršno ima danes na primer jug Grčije.«

Podnebnih beguncev bo vsaj 250 milijonov!

»Podnebne begunce že imamo, čeprav so jih v beg pahnili tudi brezposelnost in vojne. Natančnega števila ne ve nihče, a predvideva se, da gre za približno 50 milijonov ljudi po svetu. V Evropi dobivamo begunce, ki jih je na rob preživetja spravilo pomanjkanje vode tako v Siriji kot v Afriki. Večina ni mogla več pridelovati hrane, kar je pozneje sprožilo tudi politične krize. V prihodnjih desetletjih bo število beguncev naraslo vsaj na 250 milijonov. Poleg pomanjkanja vode jih bo pahnilo v selitve tudi naraščanje morske gladine, še zlasti azijsko prebivalstvo. Na to smo povsem nepripravljeni.«

»O tem, da se bo Slovenija do konca stoletja precej ogrela, ni nobenega dvoma več. V najslabšem primeru, če ne bomo ukrepali in zamenjali fosilnih goriv z brezogljičnimi ter krepko zmanjšali porabe energije, se bo globalna temperatura dvignila za več kot štiri stopinje, pri nas za od pet do šest stopinj Celzija. Tudi če bodo vse države temeljito spremenile energijsko politiko, se bo svet še vedno ogrel za dve stopinji, pri nas pa za več kot tri,« pojasnjuje prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Kaj je najbolj krivo za tako hude podnebne spremembe?

»Te že danes povzroča nabiranje toplogrednih plinov v ozračju, kar spremeni energijsko bilanco tal. Površje dobi zaradi sevanja teh plinov več energije, kot je odda v vesolje. Zato se ogreva. Množično kurjenje premoga, nafte in plina ter izsekavanje gozdov neposredno vplivajo na podnebje. In ker se število prebivalcev veča in se hkrati spreminja življenjski slog, je treba vsak dan pokuriti več in več fosilnih goriv. Zato ni dvoma, da lahko podnebne spremembe omilimo le, če tega ne počnemo več,« opozarja.

Poletja bodo peklenska

V Sloveniji bo naraščanje povprečne temperature zraka občutno že v prihodnjih desetletjih. »Najbolj se bodo ogrevala poletja, najmanj jesen. Do leta 2050 se bodo poletja in zime ogreli za do 2,5 stopinje, jeseni za dve stopinji in pomladi za 1,5 stopinje. Potem sledi mnogo hitrejši dvig temperature ozračja, če seveda ne bomo začeli pravočasno zmanjševati izpustov, torej vsaj že leta 2020. Za zdaj nam izpusti toplogrednih plinov še vedno naraščajo in vsebnost ogljikovega dioksida v ozračju tudi. Letos je prvič presegla mejo 400 delcev na milijon (400 ppm), varna meja pa bi bila le 350 ppm.«

In če ne storimo nič in se bo temperatura dvignila za od pet do šest stopinj? Kaj bi to pomenilo za življenjske razmere pri nas? »Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti, saj se kaj takega v zgodovini naselitve Slovenije, torej nekaj deset tisoč let, še ni zgodilo. Hipotetično gledano bi imelo naše območje ob takem razvoju podnebje, kakršno ima danes na primer jug Grčije. Slovenski gozdovi bi bili povsem spremenjeni, brez bukev in smrek na primer, lahko pa bi uspevali nekateri toploljubni hrasti in bori. Kmetijstvo bi bilo močno odvisno od namakanja. Snežna odeja v nižinah bi izginila. Reke bi poleti imele komaj kaj vode.«

Arhiv Lučke Kajfež Bogataj

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, profesorica in vodja Centra za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, svari: »Čakajo nas neizogibne spremembe.«

Nič več živinorejska dežela?

Takšno ogrevanje ozračja bo seveda vplivalo tako na življenje ljudi in živali kot na ves rastlinski svet. »Pestrost življenjskih oblik se bo zmanjšala tako v živalskem kot v rastlinskem svetu. Še zlasti bo prizadeto življenje v gorskem svetu, v sladkih vodah in močvirjih. Človeštvo se bo prisiljeno prilagajati toplejšemu podnebju. Morda mu bo to tudi uspelo s pomočjo novih tehnologij. Najbolj bodo zagotovo prizadeti revni in neizobraženi sloji prebivalstva, ki nimajo možnosti za uspešno prilagajanje in ukrepanje.«

Možnosti za kmetovanje in pridelovanje hrane v Sloveniji se bodo kajpak spremenile. »Verjetno ne bomo mogli biti več živinorejska dežela, odpirajo pa se nove možnosti v sadjarstvu in še kje. A brez namakanja in novih sort rastlin zagotovo ne bo šlo. Manjkajo nam raziskav na tem področju in tudi strateško razmišljanje v kmetijstvu.«

Vse manj podzemne vode

Tak dvig povprečne temperature ozračja v Sloveniji bo seveda vplival na vodni sistem pri nas. »Naraščajoče temperature vedno spremenijo celoten vodni krog. Spremeni se letna količina padavin, njihova časovna porazdelitev, poveča se izhlapevanje. V splošnem se zmanjšajo srednji pretoki rek in zaloge podzemne vode. Pri nas se je že do zdaj izhlapevanje povečalo za petino, letne količine padavin rahlo upadajo, spremenil se je padavinski režim. Poleti je dežja manj, suše so verjetnejše. Tudi pomladi je padavin manj, zato pa jih je jeseni in delno pozimi več, kar povečuje verjetnost poplav. Gladina podtalnice pri nas že lahko pada. Vse to se nam bo dogajalo tudi v prihodnje. Pitne vode nam sicer ne bo zmanjkalo, saj imamo majhno gostoto prebivalstva in dovolj velike vire. Težave pa bomo občutili poleti v kmetijstvu in hidroenergetiki. Vendar bodo pritiski drugih držav in korporacij, ki služijo s prodajo vode, mnogo večji kot danes,« svari prof. dr. Kajfež Bogatajeva.

Če se bo v Sloveniji do konca tega stoletja ogrelo za od pet do šest stopinj Celzija, bodo slovenske reke poleti imele komaj kaj vode.

Ogroženi bodo Piran, koprsko pristanišče in soline

Skrb vzbujajoče bodo posledice za našo obalo in morje. »Jadransko morje se bo dvigovalo, saj voda postaja v povprečju toplejša in se razteza. Večji volumen že opažamo kot dvig morske gladine. Ta bo ogrožal Piran, pristanišče Koper, pa strunjanske in sečoveljske soline in tudi drugo infrastrukturo blizu obale. Življenje v morju se bo spremenilo zaradi toplejše vode.«

A vse to ni le stvar prihodnosti! V Sloveniji že zdaj občutimo vrsto posledic, saj se je v zadnjih 50 letih povprečna temperatura zraka povišala za 1,8 stopinje. »Pri nas so podnebne spremembe zaradi lege blizu Alp in Panonske nižine ter Sredozemlja intenzivnejše kot na primer v krajih ob oceanih. Ne le da imamo višje temperature zraka, ogreli so se tudi morje, jezera in reke. Imamo več močnih padavinskih dogodkov, saj je na splošno več vodne pare v ozračju, večje je izhlapevanje in pogostejše so nekdaj stoletne poplave. V naših krajih se je znatno povečala pogostost poletne suše. Vse manj je hladnih dni, zato pa so pogostejši vročinski valovi poleti. Manjša je količina novozapadlega snega in snežna odeja traja manj časa. Pojavljajo se nove žuželke, številne tudi škodljive rastlinam in ljudem. Lep primer je razvoj lubadarja pri nas. Včasih je ta škodljivec imel eno generacijo na leto, zdaj ponekod celo že tri. Ni čudno, da smrekovi gozdovi izginjajo!«

Na svetovni ravni boji za vodo in plodno zemljo!

Segrevanje ozračja bo že v prihodnjih desetletjih in do konca tega stoletja prineslo skrb vzbujajoče posledice za ves naš planet! Kako bo vplivalo na življenje ljudi po svetu in spremenilo življenjske razmere tudi drugod? »Podnebne spremembe so precej nepravične. Najbolj bodo prizadele države v razvoju, ki niso krive zanje, denimo Afriko ali milijarde prebivalcev jugovzhodne Azije. Zaradi dviga morske gladine bodo na primer ogrožena milijonska mesta v deltah velikih rek. Trpele bodo tudi vse otoške države in prebivalci arktičnih območij. Tam, kjer je že danes malo padavin, jih bo še manj; tam, kjer živijo v obilici vode, bo te še preveč. Revni, neizobraženi, starostniki in otroci bodo največje žrtve podnebnih sprememb ne glede na raso in geografski položaj. In kar je najhuje – podnebne spremembe bodo sprožale boje za naravne vire, zlasti za vodo in plodno zemljo, in vodile v vojaške spopade.«

Pariški sporazum

Ali povzroča ogrevanje ozračja nezadostno uresničevanje Pariškega sporazuma? Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj: »Ta sporazum je začel veljati v manj kot letu dni, a to ni poseben razlog za optimizem, saj obstaja kar nekaj neprijetnih dejstev. Vanj so za zdaj zapisane želje, ki jih številni tolmačijo kot že gotova dejstva. Države so v sporazumu opredelile dolgoročni cilj omejitve dviga povprečne globalne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven, prizadevali pa naj bi si za še bolj varen dvig za 1,5 stopinje. Ko so države s številkami opredelile, kaj so resnično pripravljene prostovoljno storiti v prihodnjih petnajstih letih, se je izkazalo, da smo daleč od cilja. Do zdaj podani predlogi prostovoljnih nacionalnih prispevkov za zdaj kažejo, da se bo povprečna globalna temperatura glede na trenutne kazalnike dvignila za od 2,9 do 3,4 stopinje. Za Slovenijo to pomeni dvig za od štiri do šest stopinj. Človek se vpraša, kako lahko politiki podpisujejo in ratificirajo dokument, če za njegovo uveljavitev niso pripravljeni storiti dovolj. Seveda se lahko države še premislijo in si postavijo ambicioznejše cilje. A to morajo storiti takoj in leta 2020 dejansko začeti zniževati izpuste kar za nekaj odstotkov na leto.«

V Sloveniji so podnebne spremembe zaradi lege blizu Alp in Panonske nižine ter Sredozemlja še intenzivnejše.

Pripraviti se bo treba. A kako?

»Vsako gospodinjstvo mora na podnebne spremembe odgovoriti tako, da skuša zmanjšati porabo fosilnih goriv doma in v prometu. Lahko varčujemo z energijo, lahko zamenjamo vire energije, najpomembneje pa je, da smo energetsko učinkovitejši. Zmanjšati pa moramo tudi svojo ranljivost ob ekstremnem vremenu. Za to potrebujemo znanje, ki nam ga včasih primanjkuje. Zavarovanje premoženja je že ukrep prilagajanja, prav tako modrejše prostorsko načrtovanje. Graditev na poplavnih območjih bi morala biti prepovedana. Tudi zbiranje vode pride prav v primeru suše. Vendar sami ne bomo zmogli sistemskega ukrepanj, zato moramo spodbujati lokalno in državno politiko, da zagotovi tako zakonodajo, ki nam bo pri prilagajanju pomagala. Prav zdaj je pri nas v javni razpravi osnutek nacionalnega strateškega okvira za prilagajanje podnebnim spremembam. To je prvi korak v pravo smer. A ker zamujamo v primerjavi z drugimi evropskimi državami, nas čaka veliko dela v gradbeništvu, turizmu, zdravstvu, kmetijstvu in tako rekoč v celotnem gospodarstvu,« sklene prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.