V novomeški pisarni Zveze Romov za Dolenjsko (ZRD) so se v ponedeljek dotaknili enega v vrsti tabujev romske skupnosti: prezgodnjih in prisilnih porok. Predsednik ZRD Bogdan Miklič je dal jasno vedeti: »To ni del romske kulture! Kvečjemu posledica večletne in še danes prisotne segregacije in diskriminacije.« Problematika naj bi bila vse bolj pereča, starostna meja romskih mamic se pomika nazaj, obravnavali so denimo primer, ko je rodilo devetletno dekle.
Na Dolenjskem in v Prekmurju primerov prisilnih porok niso zaznali, le na območju Ljubljane, tako da so v Novem mestu, Krškem in Črnomlju ta teden govorili bolj o prezgodnjih porokah.
»Štirinajstletno dekle prek Facebooka spozna fanta in zgolj po nekaj mesecih dopisovanja se odloči, da bo živela z njim. Doma tega ne pove, ampak dejansko pobegne k družini izbranega fanta, kjer jo običajno sprejmejo, in kmalu imata ta dva otroka novega,« je klasični primer orisala Dubravka Hrovatič iz Centra za socialno delo (CSD) Novo mesto. Miklič je dodal, da dekličini starši iščejo pomoč, a da pristojne institucije ne ukrepajo, »češ da gre za romsko kulturo.« Z njim se niso strinjali ne predstavniki CSD ne policije, saj oboji ukrepajo, a v večini primerov neuspešno, saj se dekle ne želi vrniti, prisiliti pa je tudi ne morejo.
Na posvetu so menili, da bi morala družina, ki sprejme sinovo mladoletno dekle, kazensko odgovarjati, v praksi pa je »nagrajena«, saj se z rojstvi novih otrok družinski proračun poveča.
Krivi fantovi starši …
»Glavno težavo vidim na strani fantovih staršev. Kako bi jaz reagiral, ko bi mi 12-letni sin domov pripeljal dekle, da bosta živela skupaj? Njega bi nagnal v sobo, njo pa nazaj domov,« se je slikovito izrazil Polde Jevšek iz CSD in dodal, da ob prijavi vedno obiščejo fantovo družino, se poskušajo na samem pogovoriti z dekletom in ji pojasniti, zakaj bo imela prezgodnja odločitev za poroko in starševstvo slabe posledice: »Ta dekleta ne zaključijo izobraževanja, porodnišnico običajno na željo partnerjev zapustijo takoj po porodu in za te dojenčke nato skrbijo stari starši.«
… in Facebook
Krive so tudi slabe razmere
»Otroci v Brezju živijo v blatu in ne obiskujejo šole. Da se dekle pri 12 letih odloči pobegniti od tega, je lažje razumeti,« je opozoril novomeški svetnik Duško Smajek.
»Tisti, ki smo zrasli v romskem naselju, vemo, kako to poteka,« je dejala Nataša Žagar, predstavnica Urada za narodnosti, ki je izbrala drugačno pot od vrstnic: dokončanje šole, zaposlitev, družina. A danes se po romskih naseljih dogaja prej to, da se spoznajo prek družbenih omrežij, spolnost in zaščita sta velika tabuja, zmenkov skorajda ni, tako da pobegi deklet niso redki. S tem sta se strinjali tudi prisotni Rominji, Lilijana in Milena Tudija, ki sta dejali, da bi morali o teh rečeh 11-letnike poučiti vsaj v šolah in vsi skupaj več delati na ozaveščanju, tudi odraslih.
»Težava niso le poroke, tu govorimo o nasilju, ki je v romski kulturi prisotno in ga mnoge Rominje jemljejo kot normalno,« je dodala Žagarjeva. Inšpektorja Robert Zupančič in Sebastijan Virant s PU Novo mesto sta predstavila zakonske podlage za njihovo posredovanje in navrgla, da če obravnavajo sum storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, imajo več pooblastil za ukrepanje, a v nadaljevanju odločata tožilstvo in sodišče, ne policija. Lahko pa ta ukrepa tudi s pooblastili, ko ocenijo škodljivost novega okolja za pobeglo deklico, pri čemer pa je nujna tudi takojšnja prijava njenih staršev.