Na družbenih omrežjih je zakrožilo njeno pismo, v katerem opisuje, kaj vse so starši osnovnošolcev pripravljeni storiti za to, da bi imeli njihovi potomci najboljše ocene in druge privilegije. Očitno tudi groziti in ponujati podkupnine. Tako namreč navaja v svojem pismu.
»Bom povedala brez olepšav. Stanje v zadnjih letih je šlo čez vse meje. Starši nas na govorilnih urah zmerjajo, ustrahujejo in čustveno manipulirajo z nami. To bi sicer še lahko nekako prebolela, ampak da mi očetje grozijo in me ustrahujejo, da bom dobila odpoved, ali kaj drugega, če njihov otrok ne bo imel takih ocen, kot si jih želijo, to je pa nezaslišano,« zgrožena povzema razmere.
Bo ob službo
»Zadnjič mi je oče 13-letnika na govorilnih urah povedal, da to, kar izkazuje njegov sin, ni dovolj. On si želi briljantnega, ne povprečnega otroka, ki bo dobival samo petice, in da pričakuje, da bom jaz poskrbela za to. Dodal je, da je pripravljen iti tudi k ravnatelju, če ne bo tako, kot sva se zdaj dogovorila. Na koncu je samo še poudaril, da če želim obdržati službo, mora sin dobivati same petice,« šokirana razlaga.
Učiteljica Andreja:"Dragi starši, zamislite se nad svojim početjem."
»Povedala sem mu, da bom sina ocenila pošteno, kot druge otroke, in da so njegove zahteve pravzaprav grožnje, ki jih ne bom tolerirala. Zato ob tej priložnosti svoj gnev izlivam na družabno omrežje, ker bi rada, da se zamislimo nad tem in mejo, ki so jo na relaciji učitelj – starš slednji več kot neokusno prečkali,« apelira.
»Pokažite mi test«
Očetje osnovnošolcev si na govorilnih urah upajo največ.
Zastavili so ji tudi vprašanje o tem, koliko bi stalo, da bi otrok razred končal z odličnim uspehom. Tudi kolegice ji potrjujejo, da se srečujejo s starši, ki si dovolijo preveč; hočejo, da imajo njihovi otroci posebne privilegije v šoli, dobre ocene, imuniteto glede kazni in podobno. »Znanka, tudi učiteljica, mi je omenila, da ji je mati četrtošolke rekla, da bi bilo dobro, da ji fotokopira test, ki ga bo hčerka pisala čez par dni. Seveda tega ni storila, je pa bila močno šokirana nad to posebno prošnjo,« še opisuje Andreja.
Kaj staršem šoloobveznih otrok v pismu sporoča učiteljica Andreja
»Vaše otroke poučujem in vzgajam z velikim veseljem. Rekla bi celo, da mi je delo učiteljice pisano na kožo. Zadnje čase pa me tarejo skrbi. Ne zaradi navihanih in radoživih otrok, marveč zaradi vas, njihovih staršev. Vi, nekateri na bolj prefinjene načine, drugi na malo manj, posegate v moje delo. Ne bom ovinkarila; to, kar si drznete reči v mojem kabinetu, je več kot prešlo meje dobrega okusa. Včasih konstruktivni pogovori o vašem otroku, njegovem šolanju in vzgoji so se sprevrgli v lobiranje za boljše ocene ali druge ugodnosti, in to na najbolj nizkotne načine; z ustrahovanjem, grožnjami, celo poskusi podkupovanj. Precej vprašanj se mi poraja ob takem početju. Kako vam sploh lahko pade na pamet kaj takega? Zakaj je pomembno imeti samo petice? Zakaj svoje želje po tem, da bi vaš otrok dosegal še višje rezultate, če tako želite oziroma če to hoče vaš otrok, ne izrazite kako drugače? Morda bi šolarju v tem primeru želeno pomagali doseči z vzpodbudo, pomočjo, ne pa, kar je seveda na prvi pogled enostavneje, z ustrahovanjem njegove učiteljice na govorilnih urah.«