Stopnja tveganja revščine je bila lani na Hrvaškem 20-odsotna. Pod pragom tveganja revščine in socialne izključenosti je živelo 29,1 odstotka ljudi. Kaj pa pri nas?
Profimedia
Stopnja resne materialne prikrajšanosti za 4 od 9 elementov je bila na Hrvaškem lani 14-odstotna, pri nas 5,8 odstotna.
Stopnja tveganja revščine in stopnja tveganja socialne izključenosti sta bili v Sloveniji lani nižji kot predlani: prva je bila 14,3-odstotna, druga 19-2 odstotna.
Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je lani na Hrvaškem znašal 25.000 kun (3.329,65 evrov), pri nas 7.399 evrov; za štiričlansko družino dveh odraslih in dveh otrok 52.500 kun (6.992,26), pri nas 1.295 evrov na mesec oziroma 15.540 evrov na leto.
Primerjava osnovne stopnje tveganja revščine in stopnje tveganja revščine pred socialnimi transferji na Hrvaškem kaže, da izključitev socialnih transferjev iz prihodkov vpliva na povečanje deleža ljudi, ki so na pragu revščine, in sicer z 20 na 31 odstotkov. Če se pri dohodkih ne upošteva socialnih transferjev in pokojnin, potem stopnja tveganja revščine znaša 45 odstotkov. V Sloveniji je bila stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji lani 24,8-odstotna, vključno s pokojninami pa 42,5-odstotna.
Stopnja resne materialne prikrajšanosti za 4 od 9 elementov je bila na Hrvaškem lani 14-odstotna, pri nas 5,8 odstotna.
Starost in spol
Razvrstitev po spolu in starosti kaže, da je bila največja stopnja tveganja revščine (26-odstotna) na Hrvaškem pri osebah, starih 65 let ali več. V tej skupini je bilo tveganje za ženske 29-, za moške pa 23-odstotno. Najnižja stopnja tveganja revščine (17-odstotna) je bila pri osebah, starih med 25 in 54 let. V Sloveniji so revščini najbolj izpostavljene ženske, starejše od 64 let. Takih oseb pod pragom tveganja revščine je lani bilo 22,2 odstotkov, predlani 21,6 odstotkov.
SURS
