V mokronoškem koncu se osamosvojitvene vojne mnogi spomnijo tudi po tem, da so se konec junija 1991 za nekaj dni odselili od doma zaradi grožnje podčastnika Dragomirja Grujovića.
Youtube/Glas Zapadne Srbije
Med vojno je grozil, da bo razstrelil skladišče goriv na Puščavi, in ustrelil nadrejenega. Leta 2007 so za njim razpisali tiralico.
Grujović ga je 29. junija 1991 dvakrat ustrelil z razdalje okoli petih metrov. Strelec naj bi celo mislil, da ga je ubil, a k sreči ni bilo tako.
Dragomir Grujović je iz podzemeljskega skladišča naftnih derivatov jugoslovanske armade v Puščavi zagrozil, da bo zaminiral 7,2 milijona litrov nafte. K sreči je ostalo le pri grožnji, slabše pa jo je odnesel tedanji poveljnik omenjenega skladišča Branimir Furlan (zdaj je poveljnik poveljstva sil Slovenske vojske). Grujović ga je 29. junija 1991 dvakrat ustrelil z razdalje okoli petih metrov. Strelec naj bi celo mislil, da ga je ubil, a k sreči ni bilo tako, zadel ga je v predel dimelj in mu povzročil hudo telesno poškodbo.
Veliko vode je preteklo, da je zadeva prišla na novomeško okrožno sodišče, kjer je pred kratkim potekal predobravnalni narok za obtoženega Dragomirja Grujovića, ki je po osamosvojitveni vojni zapustil Slovenijo. Veliko časa slovensko sodišče ni vedelo, kje je, zato mu tudi ni moglo izročiti obtožbe, zdaj pa se je izkazalo, da živi v Čačku v Srbiji, od leta 2005 je upokojen.
Obtožen dveh kaznivih dejanj
Petinpetdesetletni Srb je bil za to dejanje na Puščavi v svoji domovini celo odlikovan in povišan, slovensko tožilstvo pa je leta 1994 spisalo obtožbo, v kateri mu očita dve kaznivi dejanji. Najprej ga obtožuje hudodelstva, saj je s svojo grožnjo, da bo razstrelil skladišče, polno goriva, prestrašil več kot 500 prebivalcev vasi Puščava, Hrast, Most, Martinja vas in Bruna vas, v drugem delu pa mu očitajo tudi poskus umora Furlana.
Vendarle vse skupaj ne bo šlo tako gladko, kot je videti na prvi pogled. Obtoženi je za srbske medije že lani maja, ko je prejel obtožbo, povedal, da se živ nikoli ne bo predal Slovencem. Hkrati naša država s Srbijo nima podpisanega sporazuma, po katerem bi slednja predajala svoje državljane. Grujovića bi na novomeško sodišče lahko dobili le, če bi ga kje zunaj Srbije prijeli na podlagi mednarodne tiralice, za kar pa obstaja majhna verjetnost, saj je obtoženi poučen, kaj se mu lahko zgodi, če bo zapustil Srbijo.
Predobravnalnega naroka, ki ga je vodila sodnica Natalija Picek Kink, sta se v Novem mestu udeležila le okrožna tožilka Nada Črnugelj in odvetnik obtoženega Borut Škerlj. Odvetnik je vložil ugovor glede stvarne in krajevne pristojnosti novomeškega sodišča.
»Sodišče v Novem mestu niti drugo sodišče v Sloveniji ni pristojno za obravnavanje te zadeve. Ker je bil obtoženi po činu poročnik, je bilo v času domnevnega kaznivega dejanja zanj pristojno vojaško sodišče SFRJ, po konvenciji OZN o ustanovitvi mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pa je le to primarno pristojno za obravnavo tovrstnih kaznivih dejanj. Stališče obrambe je, da je pristojno mednarodno sodišče ali sodišče v Srbiji,« je bil jasen Škerlj, ki je opozoril tudi na pomanjkljivosti preiskave, izostanek nujno potrebnih dokumentov ter izvedenskega mnenja za presojo mednarodnega vojnega in humanitarnega prava.
Zdaj je pred novomeškim sodiščem naloga, da se najprej opredeli, ali je sojenje v tej zadevi sploh v njegovi pristojnosti ali ni.
J. A.
