Na njegovo pobudo je bilo pred dvema letoma ustanovljeno Društvo zelenih nadzornikov, ki si s svojim delovanjem prizadeva skrbeti za okolje in s svojim zgledom vplivati na bolj odgovorno obnašanje someščanov na trgih, ulicah, parkih in gozdovih. Ravno v času intervjuja z njim pa je postal dobitnik priznanja častni član zbornice, ki mu ga je za pomemben prispevek k razvoju stroke podelila Zbornica za arhitekturo.
Kdo je pravzaprav lahko zeleni nadzornik?
Zeleni nadzornik je lahko vsak meščan oziroma meščanka. Lahko je upokojenec, mladinec, lahko je kdorkoli, ki ga skrbi lepota mesta in mu ni vseeno za okolje. To ste lahko tudi novinarji.
Se člani med seboj poznate, ste prijatelji?
V glavnem se družimo na delovnih akcijah društva ali drugih akcijah, recimo ena takih je Za lepšo Ljubljano. Nekateri člani so med seboj postali tudi prijatelji. Smo iz vseh socialnih skupin, vseh spolov in starosti. Povezuje nas predvsem občutek koristnosti. In to je dober občutek.
Kako postaneš zeleni nadzornik?
Nadzornik postaneš tako, da izpolniš prijavnico, s katero prejmeš uradno priponko, ki pove, da si član društva. Kar je pa zelo pomembno. Priponka pove, da nisi nekdo, ki je samo nadležen, ampak nekdo, ki soupravlja mesto skupaj z mestnimi službami. Skratka zeleni nadzornik le pomaga in opozarja, predvsem pa z lastnim zgledom pridobiva nove člane in članice.
Ali ste do zdaj zadovoljni z rezultati društva?
Ne, nismo še zadovoljni, ker nas je premalo. Moramo pokriti celoten teritorij občine, ki je največje poseljeno območje. Želimo priti v vse četrtne skupnosti in v vse vasi. To je pa zahtevna naloga, ker smo mlado društvo in še zmeraj delujemo v zagonskem obdobju. Še pridobivamo člane in organiziramo različne akcije, s katerimi opozarjamo na svoje delovanje in poslanstvo. Na teh akcijah pokažemo ljudem, kaj vse je v javnih prostorih narobe in kako se da to na zelo enostaven način izboljšati. In z rezultati pridobivamo tudi nove članice in člane. Vabljeni, da se nam pridružijo tudi vaši bralci.
Če danes recimo na Barju vidim kup odpadkov, kaj lahko kot občanka storim, da bo to čim prej odstranjeno?
Najprej je treba zadevo fotografirati oziroma posneti, označiti lokacijo in vse skupaj poslati na elektronski naslov info@zeleninadzorniki.si ali prijaviti na spletni strani www.drustvo-zelenihnadzornikov.si.Vse pobude in predloge skrbno pregledamo, kar ne moremo rešiti sami, posredujemo na pristojne službe. V primeru Barja pošljemo to recimo javnemu podjetju Snaga in inšpektoratu mestne uprave. V roku ene ure so vse komunikacije vzpostavljene in potem čakamo, da se zadeva reši. Ko je stvar zaključena, gredo na teren še člani društva, da preverijo in o zaključenem delu obvestijo pobudnika.
Ste pri svojem delu uspešni?
V pol leta smo člani društva rešili približno 70 primerov. Vidni so na naši spletni strani, kjer dokumentiramo vse s fotografijami prej in zdaj. Odzivni čas do rešene težave je po navadi en teden, v tem času recimo odpeljemo odpadke, popravimo zlomljeno klop ali odpravimo kakšno drugo večjo poškodbo. Zelo smo zadovoljni z odzivom in delom javnih podjetij oziroma pristojnih služb.
Opaziti je mogoče tudi občasne kritike na račun naziva zelena prestolnica Evrope 2016. Da si Ljubljana tega naziva ne zasluži, občani pa včasih objavljajo tudi fotografije neurejenih površin, slabih kolesarskih stez ... Kako komentirate očitke?
»Naziv zelena prestolnica 2016 je samo še zvišal občutljivost ljudi do javnega prostora, ki ga mnogi še vedno razumejo kot prostor, na katerem se odlaga, ki se ga troši in uničuje.«
Na naziv zelena prestolnica Evrope 2016 smo zelo ponosni in naziv za nas pomeni samo še večjo odgovornost, do meščank in meščanov ter do nas samih. Naziv je veliko priznanje, saj smo po mnenju strokovne komisije naredili največ aktivnosti v pravo smer v najkrajšem času.
Naziv zelena prestolnica 2016 je samo še zvišal občutljivost ljudi do javnega prostora, ki ga mnogi še vedno razumejo kot prostor, na katerem se odlaga, ki se ga troši in uničuje. Zato poskušamo s svojim zgledom v Društvu zelenih nadzornikov pokazati meščankam in meščanom, da je to naš skupni prostor. Naša skupna dnevna soba. Klop je vendar naša, saj mi vsi sedimo na njej. Tudi otroško igrišče je za naše otroke, zato ga čuvajmo.
Vsako pripombo in kritiko jemljemo kot dobrodošlo, saj to pomeni, da ljudem ni vseeno ter si želijo urejenega in lepega mesta. In s to komunikacijo soupravljamo mesto. Dajmo skrbeti za to mesto skupaj, saj bomo samo na ta način lahko vanj še naprej vlagali. Še posebej zato, ker v zadnjih letih v mestu širimo in na novo urejamo javni prostor, zato bo tudi teh lepo urejenih javnih površin vse več.
