Evropski parlament bo januarja prihodnje leto volil novega predsednika, ki bo to evropsko institucijo vodil dve leti in pol. Boj za predsedniški stolček je že v polnem teku, med možnimi kandidati se omenja tudi Slovenec Lojze Peterle.
Mediaspeed
V javnosti trenutno kroži šest imen kandidatov za predsednika.
V Evropskem parlamentu, izvoljenem za pet let, ima predsednik polovični, torej 2,5-letni mandat. Med največjima političnima skupinama, desnosredinsko Evropsko ljudsko stranko (EPP) ter socialisti in demokrati (S&D), velja dogovor, da se na položaju izmenjujejo njuni predstavniki.
Schulz je izjema
Profimedia
Schulz upa, da bo še tretjič izvoljen na položaj.
A nemški socialdemokrat Martin Schulz je izjema, saj je bil za predsednika Evropskega parlamenta izvoljen že dvakrat zapored in bo tako na čelu te institucije najmanj pet let. Leta 2014 je namreč po porazu v tekmi za položaj predsednika Evropske komisije sklenil kupčijo za še en mandat, po katerem naj bi se poslovil od predsedniškega stolčka. Zdaj sicer upa, da bo kot sila kontinuitete in stabilnosti še tretjič izvoljen na položaj. V prid mu je dejstvo, da je predsednik Evropskega parlamenta edini visok položaj v uniji, ki je v rokah S&D. Tako predsednik evropskega sveta Donald Tusk kot tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker namreč prihajata iz vrst EPP. Kaj kmalu pa se lahko zgodi, da bo tudi sedež predsednika evropskega parlamenta zasedel kdo iz te stranke.
Peterle na vrhu?
V javnosti že kroži več imen morebitnih kandidatov največje skupine v 751-članskem parlamentu, vključno s slovenskim evropskim poslancem Lojzetom Peterletom, Irko Mairead McGuinness, Italijanom Antoniom Tajanijem, Francozom Alainom Lamassourom in Avstrijcem Othmarjem Karasom. Peterle je ta teden ob robu plenarnega zasedanja v Strasbourgu poudaril, da svojo morebitno kandidaturo vidi kot odraz podpore kolegov. »Če bi me skupina izbrala kot kandidata za predsednika parlamenta za prihodnje 2,5-letno obdobje, bi to sprejel kot veliko čast,« je dodal.
Nekdo tretji?
V igro za najvišji položaj v Evropskem parlamentu so vstopili tudi Evropski konservativci in reformisti (ECR), tretja največja politična skupina, ki so ta teden za svojo kandidatko za predsednico institucije imenovali gluho poslanko iz Belgije Helgo Stevens. »Kandidiram, ker verjamem, da mora biti Evropski parlament kot neposredno voljena institucija bolj odprt in mora predstavljati celotno EU. Videla sem, kako vse pomembne odločitve v ozadju sprejema le nekaj moških iz peščice članic. Evropa je široka in raznolika. To raznolikost je treba predstaviti, poslanci vseh članic pa bi morali biti enakopravni,« je poudarila Stevensova v sporočilu za javnost.
Profimedia
