Ko je celjski restavrator Viktor Povše, med drugim tudi nekdanji novomeški gimnazijec, rojen pa v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah, prepričal lastnike slike, da so mu dovolili poseg, se je slike pod binokularnim mikroskopom lotil z dvomilimetrskim vidia nožem. Pod sv. Magdaleno je odkril sliko dekleta, ki se mu je zdela zelo podobna Prešernovi muzi, Primičevi Juliji, po več slogovnih značilnostih sodeč, pa naj bi slika pripadala ljubljanskemu slikarju Matevžu Langusu, ki je naslikal edina do zdaj znana in ohranjena portreta Primičeve Julije, enega iz otroštva skupaj z bratcem in drugega v beli obleki z modrim šalom, po kateri Slovenci najbolj poznamo žensko, v katero naj bi se zaljubil France Prešeren in ji posvetil sonetni venec.
Da slika dejansko pripada slikarju Matevžu Langusu, je tedaj potrdil tudi dr. Emilijan Cevc, največji poznavalec Langusa, to pa je bil zelo močan argument v dokazovanju, da je na sliki Julija. Šlo naj bi namreč za sliko, ki jo v sonetu, posvečenemu Matevžu Langusu, Marsktéri romar gre v Rim, v Kompostélje, opeva Prešeren.
Lastnica dr. Helena Lenasi je sliko pred kratkim podarila Dolenjskemu muzeju, kjer bo ostala v hrambi v stalni zbirki najmanj štiri leta. Ob donaciji so v Jakčevem domu soočili tri strokovnjake, da bi našli odgovor na vprašanje, ali gre res za tretji portret Julije Primic.
Ostali bolj previdni
Povše je prepričan, da je na sliki Primičeva Julija, precej bolj previdna pri tem pa je višja kustosinja Narodne galerije Kristina Preininger, ki je nekoliko podrobneje predstavila tako življenje kot tudi dela Matevža Langusa, med drugim več ženskih portretov, na katerih so si ženski obrazi precej podobni oziroma so precej podobni obrazu njegove žene Ane, kar velja tudi za dekle na obravnavani sliki. Preiningerjeva je potrdila, da je sliko zagotovo naslikal Langus in da obstaja možnost, da bi na sliki bila tudi Julija, a si tega ne upa z gotovostjo trditi.
Slike se je s sodobnimi subjektivnimi in računalniškimi metodami prepoznavanja lotil tudi kriminalistični strokovnjak in sodni izvedenec Gregor Kovač. Primerjal je oba znana portreta Julije Primic s podobo dekleta na sliki in ugotovil številne podobnosti, da so poteze oči na vseh treh portretih enake, da je enaka tudi podoba nosu, uhljev, usta, enake so tudi linije oči – ušesa. Pri medsebojni analizi vseh treh slik z računalniško aplikacijo je pri primerjavi obrazov obeh odraslih podob prišel do izida 0,97998, kar kaže na veliko verjetnost, da sta na slikah podobi iste ženske, vendar dodal, da ta izid ne pomeni 98 odstotkov verjetnosti.
