Novice Svet24

Zato pa je vsak, še tako majhen napredek razlog za toliko večje veselje in zadovoljstvo. To še kako dobro ve Vesna Vevoda z Dolnje Lokvice pri Metliki, mamica deklice Maje, ki ima, četudi je prejšnji mesec praznovala šele četrti rojstni dan, za sabo že številne preizkušnje.

Čeprav so imeli ob rojstvu deklice zdravniki nekaj pomislekov glede njenega srčka, so starše potolažili, da se morda le v enem od tisoč primerov simptomi razvijejo v zaplete. Prav to pa se je zgodilo pri Maji. Ugotovili so ji luknjo v srcu in že pri enem mesecu je bila prvič na operacijski mizi.

M. Bezek-Jakše

Shodila kljub drugačnim napovedim

Žal so se pozneje težave samo še kopičile. Težave ima z nogicama, saj se ji na vsaki od njiju od kolen navzdol ni razvila ena kost, medtem ko se ji stopala vse bolj sukajo navzven. Kolka sta šla vsak na svojo stran, a jim ju je z opornicami uspelo popraviti. Potrebna bi bila operacija nog, na katero Maja še čaka. Največja želja mame Vesne je bila, da bi Maja lahko kdaj hodila. In ta želja se ji je v začetku tega meseca uresničila. »Zdravniki so mi rekli, da bo Maja samo ležala in da ne bo mogla nikoli hoditi. Zdaj pa se čudijo njenemu velikemu napredku. A vem, da ga ne bi bilo, če se ne bi toliko ukvarjala z njo,« je zadovoljna Vesna, ki ima še eno veliko željo: da bi Maja lahko kdaj tudi govorila.

Ima namreč razcepljeno nebo, v katerega ji bodo vsadili silikonsko ploščico. A na operacijo čaka že od rojstva, večkrat so jo prestavili, ker bi morala tehtati vsaj 15 kilogramov, Maja jih ima komaj deset. Mama upa, da bo hčerka, ko bo operacija za njo, lahko tudi govorila. Je tudi naglušna, a razume vse, kar ji govorijo, saj ima slušni aparat in z gestami pokaže, kaj bi rada. Kratkovidnost premaguje z močnimi očali. Dolgo časa so jo hranili s posebno hrano in po posebni dudi.

Konec letošnjega junija je Vevodovo družino prizadela še ena velika nesreča. Maja, njen bratec Žan, ki obiskuje 1. razred osnovne šole, sestra Mihaela, ki je v 2. letniku srednje zdravstvene šole v Novem mestu, ter brat David, kije v 3. letniku in se uči se za slaščičarja, so nenadoma ostali brez očeta, Vesna pa brez moža – Stanka.

Ostala sama s štirimi otroki

Vesna, ki je sicer brez službe, saj je zaradi Majine nege ni mogla opravljati, še vedno vztraja s kravami, prašiči in ovcami, a pravi, da vsega tega ob skrbi za štiri otroke, predvsem pa za Majo, ne zmore več. Zagotovo bodo morale od hiše krave. Kar precej časa preživi v avtu. »Zjutraj peljem najprej Žana v šolo v Metliko, nato Majo v Novo mesto, kjer obiskuje razvojni vrtec. Popoldne se še enkrat odpravim čez Gorjance. Najprej poberem Majo, nato Mihaelo, ki se zjutraj odpelje v šolo z avtobusom, tako kot se vozi v šolo tudi David, nato odhitim še po Žana v Metliko. Pogosto sem Majo vozila tudi na terapije v Novo mesto in Karlovec, odkar pa so se maja letos začeli pri njej pojavljati epileptični napadi, so mi svetovali, naj začasno preneha s terapijami.«

»Kar veliko stroškov se tako nabere, a je še kar nekako šlo, dokler nismo izgubili Stanka. Zavedamo se, da moramo živeti skromno in da moramo paziti na vsak evro. Nekaj stroškov sicer povrne zdravstvo, na pomoč nam je priskočilo Društvo prijateljev mladine Metlika, Območno združenje Rdečega križa Metlika je pripravilo humanitarno akcijo Stopimo skupaj – pomagajmo družini. Po Beli krajini so zbirali tudi zamaške. Prejemam nadomestilo za nego otroka, otroci otroške dodatke in nekaj pokojnine po očetu, David in Mihaela še štipendijo,« našteje mama. Odločili pa smo se, da skupaj z Območnim združenjem Rdečega križa Metlika in z vašo pomočjo Vesni s štirimi otroki priskočimo na pomoč. Vsak vaš prispevek bo dobrodošel, Vesna pravi, da ga bo namenila za zdravljenje Maje.

M. Bezek-Jakše

Pomagajmo Maji Vevoda

Mali Maji Vevoda lahko za njen lepši jutri pomagate tudi vi. Območno združenje Rdečega križa Metlika ima pri NLB odprt transakcijski račun številka 02994-19199751 (s pripisom Maja), na katerega lahko nakažete prispevke za zdravljenje štiriletne deklice.

Vse je mogoče narediti

Vsak Majin napredek daje Vesni novo moč. »A prepričana sem, da pri hčerki ne bi bilo napredka, če se ne bi toliko ukvarjala z njo. Takrat bi se zagotovo uresničile napovedi zdravnikov o Majinem ležanju. Ko sva dojela, kako je z najinim najmlajšim otrokom, se z možem nisva zaprla vase. In odločila sva se, da bova vztrajala. Veliko podporo vsej naši družini dajeta Janja in Boris Ambrožič iz bližnje Bereče vasi, ki imata ogromno tovrstnih izkušenj. Zame pomeni veliko pogovor s starši otrok, ki imajo podobne težave. Ne maram pa slišati ljudi, ki pravijo, da se nekaj ne da narediti. Prav vse je mogoče narediti, le potruditi se je treba,« je prepričana Vevodova, ki to s skrbjo za Majo tudi dokazuje.