Posavje oziroma krško-brežiško potresno območje je drugo največje potresno območje v Sloveniji. Obsega območje občine Brežice ter predele občin Krško, Kozje in Podčetrtek. Razteza se na 61.587 hektarjih, kar predstavlja malo več kot tri odstotke celotne Slovenije. K potresni nevarnosti tega območja prispevajo tudi potresi na hrvaški strani meje.
Ob hipotetičnem potresu intenzitete VIII EMS bi bilo potresu v Posavju izpostavljenih skoraj 50.000 ljudi.
Posavju imajo sicer digitalno potresno opazovalnico v vasi Cesta nad Krškim, več opazovalnic pa je tudi okoli krške jedrske elektrarne in na Krškem polju.
Kaj bi se zgodilo, če bi Posavje stresel močan potres, približno tak, kot je pred mesecem dni prizadel osrednjo Italijo, smo vprašali vodjo brežiške izpostave uprave za zaščito in reševanje Zdenko Močnik.
Izdelan je scenarij hipotetičnega potresa, ki lahko doseže VIII. stopno EMS
»Jakost potresov v Posavju lahko doseže VII. stopnjo in več po evropski makroseizmični lestvici (EMS). Takšna moč potresa povzroča rušenje objektov, predvsem starejših, grajenih pred letom 1963, ko so bili sprejeti predpisi o potresno varni gradnji, in delne poškodbe ter porušitve objektov, grajenih po letu 1963,« razlaga Močnikova.
»V oceni ogroženosti imamo izdelan scenarij hipotetičnega potresa intenzitete VIII EMS za Posavje, konkretno za občine Brežice, Krško in Kostanjevica na Krki. Ob hipotetičnem potresu bi bilo temu izpostavljenih 49.733 ljudi in 21.898 stanovanjskih enot. Stanovanj, ki so potresno najbolj odporna – to so stanovanja, zgrajena po letu 1981 –, je 6165. V njih živi 14.013 ljudi. Stanovanj, ki so potresno najbolj ranljiva – to so stanovanja, zgrajena pred letom 1964 –, je 7358, v njih pa živi 18.235 ljudi. Na tem območju je tudi jedrska elektrarna, ki pa je potres intenzitete VIII EMS ne bi smel bistveno prizadeti,« pojasnjuje Močnikova.
Zdenka Močnik, vodja brežiške izpostave uprave za zaščito in reševanje: "Jedrske elektrarne potres intenzitete VIII EMS ne bi smel bistveno prizadeti."
Pri oceni števila ogroženih ljudi niso upoštevani dnevne migracije, turisti, morebitne verižne nesreče in podobno. Scenarij je še najbliže razmeram, kakršne bi bile, če bi se potres zgodil v nočnem času, še pojasnjuje Močnikova. Ker je verjetnost, da bi potres sočasno in z enako močjo prizadel območje celotne regije, izredno majhna, načrt reševanja predvideva usklajeno vzajemno pomoč vseh občin in regije glede potreb po mehanizaciji in delu reševalnih ekip.
Močneje se je streslo leta 1917
Med močnejšimi, ki so jih zabeležili v 20. stoletju, je bil potres 29. januarja 1917 v Brežicah. Globina žarišča je bila 13 kilometrov. Magnituda potresa je bila 5,7, dosegel pa je največje učinke osme stopnje po EMS. Potresni sunek je najbolj prizadel območji Krško-brežiškega polja in Gorjancev. Najbolj so bile poškodovane zgradbe v Brežicah, Krški vasi, Globokem in Stojdragi. Potres so čutili prebivalci celotne današnje Slovenije, njegov vpliv pa je segal tudi v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško. Glavnemu potresnemu sunku so sledili številni šibkejši, v prvem dnevu več kot 30. Najmočnejši potresi so imeli intenziteto večjo od šeste stopnje po EMS. V naslednjem mesecu je bilo še okoli 30 popotresnih sunkov.
