Njena odločnost je izpuhtela
Hilda Tovšak se je od vodje kadrovske službe na zunanjem ministrstvu do direktorice gradbenega podjetja Vegrad povzpela bliskovito in bila njegova delna lastnica, ko je podjetje zaradi gospodarske krize začelo padati v dolgove, ki jih ni bilo sposobno odplačevati, in je šlo v stečaj. Sedem let in pol enotne kazni si je prislužila zaradi afere Čista lopata, Termoelektrarne Šoštanj, Rimskih term …
Danes sedi v odprtem režimu Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig. Sobo si deli z zapornicami, v prostem času veliko bere in prostovoljno dela v zavodski knjižnici. V zaporu je lahko v svojih oblačilih. Dovoljeni so ji stiki s svojci po pošti in njihovi obiski v zavodu, pa tudi sama lahko obišče dom, moža in sinova. V zaporu lahko uporablja splet. Slovensko javnost je najbolj presenetila takrat, ko se je nekaj dni skrivala na svoji domačiji, preden je skrušeno začela prestajati kazen. V dobi svoje vladavine pa je bila menda zelo odločna, glasna in neusmiljena ženska.
Moralni tajkun
Bine Kordež je sodišče prosil za prizanesljivost, a kljub temu je ob vnovičnem sojenju dobil še malo višjo kazen, sedem let in pol. Po odločitvi, da bo podjetje Merkur tudi lastniško obvladoval, je edini zastavil tudi osebno premoženje in ga izgubil. Hazardiranje z manevrom menedžerskega odkupa se mu ni izšlo. Državni tožilec Jože Kozina je Binetu Kordežu priznal, da je v bistvu celo moralen in pošten človek, saj je krivdo za storjena kazniva dejanja priznal in pokončno sprejel kazen. A kaznivo dejanje je pač storil. Kazen prestaja na Dobu, v polodprtem oddelku Slovenska vas. Ob sobotah se lahko v času obiska svojcev zadržuje v bližnji okolici zapora.
Kordež je v zaporu o tajkunizaciji napisal tudi 450 strani dolgo ekonomsko knjigo s pomenljivim naslovom Kam je izginilo deset milijard? Pravi, da v njej ne gre za obračunavanje ali osebno opravičevanje, ampak da je želel pokazati, kaj smo delali prav in kaj narobe, da je napačne odločitve sprejemala tudi oblast, a kazensko ni nikoli odgovarjala. Ves čas za zapahi pa redno piše tudi spletni dnevnik. O njem so posneli dokumentarec Do vrha in nazaj, ki prav tako kot Kordež sugerira, da za tajkunizacijo niso bili krivi le sodno preganjani menedžerji, ampak so jim to omogočili tudi politika, izvršne, zakonodajne in pravosodne oblasti ter banke.
Ne sme na prostost
Boško Šrot je bil podobno kot Tovšakova sprva pomočnik pravno-kadrovske službe, čez deset let pa je z ženo Anico Pivovarno Laško že lastniško obvladoval. V zameno za vpliv države v časopisu Delo se je dogovoril za prodajo Mercatorja laški pivovarni. Okrožno sodišče v Ljubljani je letos odločilo, da mora Šrot vrniti Pivovarni Union in Delu nekaj več kot 61 milijonov evrov. Šrot se je na sodbo pritožil. Od lani v zaporu prestaja dosojeno zaporno kazen v zadevi Istrabenz. Ta je že pravnomočna, vendar pa se je Šrot z zahtevkom za varstvo zakonitosti obrnil tudi na vrhovno sodišče, ki ga je zavrnilo, zato je vložil še ustavno pritožbo. Plačilo odškodnin zahtevajo tudi Radenska, Fructal in Pivovarna Laško. Tudi Šrot je trenutno na Dobu, v polodprtem oddelku. Za zdaj nima prostih izhodov in ne more na dopust zunaj zapora. Kazen se mu bo predvidoma iztekla leta 2024.
Zapor ni ovira
Direktor gradbenega podjetja Primorje Dušan Črnigoj je 14-mesečno kazen v primeru Čista lopata začel prestajati junija leta 2013 in zapor zapustil nekaj mesecev pred rokom, čeprav je vmes »padla« še nova obsodba v zvezi z nakupom in nato prodajo delnic Stavbenika vodilnim zaposlenim v Primorju. Novogoriško okrožno sodišče je odločilo, da je kriv zlorabe položaja in povzročitve velike gospodarske škode, ter mu prisodilo triletno zaporno kazen. Vendar je Višje sodišče v Kopru sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno odločanje okrožnemu sodišču. Črnigoj pa je znova zaprosil za predčasni izpust in takrat so mu ugodili. Črnigoj je bil v letih 2008 in 2011 na prvem mestu po zaslužku med menedžerji – leta 2011 je zaslužil 776.402 evra. Iz zapora je solastništvo toplarne, zgrajene z denarjem Evropske unije, prenesel na ženo. S prestajanja zaporne kazni je prišel vidno shujšan. O novem odločanju o razveljavljeni kazni pa ni ne duha ne sluha.
Umetnik izogibanja
Kakor koli že se bo razpletla zaporniška zgodba Ivana Zidarja, po pravici imenovanega gradbeni baron, je za njim – milo rečeno – pustolovsko življenje. Preživel je dve državi in dva sistema, štiri valute in kar deset premierjev. Družil se je s Sadamom Huseinom in Moamerjem Gadafijem in ju menda zasipal z darili, da je dobival milijonske posle. V enem od gostilniških pretepov, ki jih je bilo baje kar precej, naj bi zlomil roko predsedniku uprave Darsa, Jožetu Brodniku. Na nočni omarici naj bi imel kisikovo jeklenko za hitrejšo rehabilitacijo po napornih nočeh, v zadnjih letih kraljevanja v SCT-ju pa tudi medicinsko sestro v stalni pripravljenosti.
Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS
Pokvarjenih je manj kot tri odstotke!
»Sodni mlini meljejo prepočasi, vrsta kaznivih dejanj niti ne pride pred sodišče, temveč se ustavi že pri zbiranju dokazov. Število obsojenih za gospodarski kriminal je premajhno, obstajajo še številni podjetniki, ki so svoja podjetja pahnili v stečaj in s tem niso oškodovali le svojih zaposlenih, temveč tudi številne poslovne partnerje in državo. Napačno pa je, da podjetnike in gospodarstvenike stigmatiziramo kar vsevprek, po naših ocenah jih je 'pokvarjenih' manj kot tri odstotke. V Sloveniji je več kot 120.000 gospodarskih subjektov: družb in podjetnikov. Tajkunskih kreditov banke že šest let ne podeljujejo, gospodarstvo pa se je vmes razdolžilo za več kot 12 milijard in je danes podpovprečno zadolženo glede na razmere v EU. Pravzaprav še nikoli ni poslovalo tako dobro kot trenutno – žal pa ga je manj kot leta 2008, ker nam na pogoriščih ni uspelo ohraniti zdravih jeder. Dokler bo državno premoženje, bomo morali skrbeti za njegovo zdravje – da se ne bo skvarilo, poslovalo z izgubo ali preprodajalo pod ceno.«
SCT je v najboljših letih zaposloval 11.000 ljudi. Zlate čase sta prekinila razpad Jugoslavije in konec pravljice o neuvrščenih. Leta 2011 sta se začela stečajni postopek Zidarjevega imperija in sodni proces Čista lopata. Svoje je dodala še pravnomočna sodba zaradi podkupovanja na Bavarskem. A kljub pravnomočni obsodbi v zadevi Čista lopata Ivan Zidar ni preživel niti ene noči v zaporu, zveze z zdravniki iz zlatih časov so mu tako kot Bavčarju pomagale, da se izogiba ključnim obravnavam, hkrati pa mu zdravstveno stanje očitno dopušča, da samostojno potuje v Švico ali Liechtenstein. Zaškripalo mu je tudi v zasebnem življenju, v 78. letu starosti se je letos ločil od svoje dve leti starejše žene Vincencije. Zidar ima 16 milijonov evrov dolgov, s prodajo do zdaj najdenega Zidarjevega premoženja bodo pokrili le manjši del. Največji upnik je propadli SCT. Januarja letos je sodišče zavrnilo njegovo prošnjo za ponovni odlog prestajanja 14-mesečne zaporne kazni v zadevi Čista lopata, kamor bi moral že leta 2013, a sodba še ni pravnomočna.
Igor Bavčar se, kot je znano, zapora brani z vsemi štirimi, menda zaradi bolezni srca. Takoj po razglasitvi prve kazni sedmih let zapora je »ubežal« v izolski center Medicor, kjer naj bi ga pozneje operirali na srcu. Njegova zdravnica Metka Zorc je zatrdila, da je Bavčar zaradi pooperativnega zapleta močno ogrožen. Njegovi sovaščani iz Vrhnike pri Ložu, kjer ima Bavčar vikend, pa so vedeli povedati, da so ga videli voziti avto, urejati okolico hiše, hoditi na lov in ribolov. Morda Bavčar res ne bo nikoli sedel za zapahi, čeprav bi tako vsaj malo opral svojo čast. Z Boškom Šrotom bi se verjetno lahko marsikaj pomenila.
