Mariborčan Rok Puvar, večkratni državni prvak v deskanju z veslom, ne počiva. Konec tedna želi postaviti novi Guinnessov rekord na supu na Velenjskem jezeru. »Obkrožiti« ga želi približno 40-krat.
Od kdaj ste navdušeni nad vodnimi športi oziroma kdo vas je navdušil?
Mama pravi, da sem jadral z njo še na dan poroda. (smeh) Drugače pa me je navdušil oče, ki je bil tekmovalec v zlati dobi jadranja na deski, zato smo ves čas potovali med Mariborom in različnimi obmorskimi kraji.
Začetki na otočju Havaji v Tihem oceanu
Sup je okrajšava angleškega poimenovanja »stand up paddling« (stojiš in veslaš). Poznavalci pravijo, da se je kot šport vsekakor začel na Havajih. Prevod iz havajskega poimenovanja »ku hoe he’e nalu« bi lahko bil »stati, veslati, deskati, val«. Kar je precej natančen opis športa, v katerem stojijo, veslajo, plujejo z desko na mirni ali divji reki, jezeru ali morju.
Kdaj in kje ste začeli trenirati?
Jadrati sem začel nekje pri sedmih letih, verjetno v Mariboru na Dravi. Pozneje sem presedlal v jadranje na deski, kjer sem še vedno edini Slovenec s kolajno s članskega svetovnega prvenstva, in zadnjih pet let tekmujem v deskanju z veslom, trenutno kot član Starboard dream teama in ekipe GoPro Adriatic HERO.
Še vedno trenirate ali zdaj svoje znanje zgolj prenašate na druge?
Treniram. Od leta 2011 sem nanizal 42 zmag po vsej Evropi in še vsaj enkrat toliko uvrstitev med prve tri na različnih tekmovanjih supa. Svoje znanje prenašam tudi na druge prek šole SUP-er.si. Letos imam poudarek na dveh ekstremnih projektih. Eden je bil zimsko prečkanje Jadranskega morja na supu, drugi je postavitev uradnega Guinnessovega svetovnega rekorda v 24-urah na supu.
Ste torej prvi človek, ki mu je uspelo opraviti zimsko odprto morsko prečkanje Jadranskega morja na supu. Kako je bilo?
Ravno zaradi raznolikih razmer na morju sem hitro napredoval in premikal osebne meje vse višje, dokler ni prišel dan, ko sem se začel poigravati z mislijo, da bi na supu prečkal Jadransko morje. In da bi bilo prečkanje dovolj ekstremno, sem vse skupaj opravil pozimi, ko je najbolj hladno in se vsi izogibajo takim podvigom. Priprave so bile izredno naporne. Treningi so trajali tudi 15 ur v vseh razmerah (mraz, veter, noč, megla). Na dan prečkanja je sprva kazalo, da bom imel dobre vremenske razmere, žal pa se je samo nekaj ur pozneje vremenska slika čisto spremenila. Začel je pihati mrzel bočni veter in bočni valovi so bili vse višji. Dvajset ur sem imel razmere, ki so prečkanje spremenili v pravi boj, da sem dosegel želeni cilj. Startal sem na Kamenjaku in cilj dosegel v Pescari na italijanski strani. Za vse skupaj sem potreboval 27 ur in okrog 58.000 zaveslajev brez enega padca v vodo. Še danes me zmrazi, ko vidim s kakšno traso sem opravil v tako slabih razmerah.
In zdaj načrtujete še Guinnessov rekord. Kako si ga zamišljate, kdo bo z vami, kako potekajo treningi, kdo je zdajšnji rekorder …?
Za pravilen zaveslaj je treba obrniti tudi kolk in ramo, kar spominja na gibanje pri udarcu v golfu, tenisu ali bejzbolu.
Postavljanje Guinnessovega svetovnega rekorda bo med 24. in 25. septembrom na Velenjskem jezeru v sodelovanju z Zoo stationom in društvom Nevergiveup. Postavljal ga bom sam v kategoriji največ preveslanih kilometrov na mirni vodi v 24 urah. Trenutni rekord ima Američan s 160 preveslanimi kilometri. Z menoj bo moja ekipa, ki bo skrbela, da bo ves čas vse potekalo po Guinnessovih pravilih, ki so izredno zahtevna. Že od aprila naprej potekajo pogovori z njimi in bodo za uspešno potrditev trajali še vsaj nekaj mesecev po rekordu.
Dogodek bo imel tudi humanitarno noto.
Pod taktirko športnice in humanitarke Bebe Ščap bo v nedeljo med 12. in 18. uro brezplačno supanje. Vsi prostovoljni prispevki bodo namenjeni Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje za socialno ogrožene otroke. Vabljeni, da skupaj pomagamo otrokom.
Za kakšno disciplino sploh gre? Kaj je najtežje, kaj je treba obvladati …?
Deskanje z veslom oziroma supanje spada med vzdržljivostne športe, s poudarkom na moči zgornjega dela telesa in dobri stabilnosti spodnjega dela. Obstaja veliko različne opreme, namenjene tudi začetnikom, pri kateri stabilnosti skoraj ni treba loviti, nato pa bolj ko napredujete, ožji in daljši sup začnete uporabljati. Ta je manj stabilen in hitrejši, s tem pa začnete vključevati vse več mišic.
Lahko z našimi bralci delite kakšno izkušnjo, ki ste jo doživeli na katerem izmed podvigov?
Veliko je izkušenj. Najlepša so srečanja z delfini na odprtem morju in njihovimi radovednimi pogledi ter njihovi prekrasni skoki prek deske.
Ste Mariborčan, ki živi na Obali. Kako to? Vas je k morju vodila ljubezen do vodnih športov?
Glede na to, da sem že vse življenje povezan z vodnimi športi, se mi je ta korak zdel samoumeven. Boljše podnebje in raznolike razmere mi omogočajo celoletne treninge in napredek.
V Mariboru je reka Drava. Ste se kdaj preizkusili že na njej?
Marsikdo ne ve, da smo imeli na Dravi konec 80. let enega od najmočnejših športnih klubov v jadranju na deski, pozneje v jadranju. Žal so ga uničili ljudje, ki imajo s športom malo skupnega. Tam so odlične razmere za začetnike oziroma daljše izlete na supu. Vedno ko sem v Mariboru, opravim kakšen trening na Dravi ali v hoški gramoznici.
Kakšna je prihodnost supanja v Sloveniji? Je dovolj zanimanja?
Supanje oziroma deskanje z veslom je trenutno najbolj vroč vodni šport in celo najhitreje rastoči šport v zadnjih letih v svetovnem merilu. V tujini je pravi bum, pri nas pa smo kakšno leto zadaj. A kljub temu se relativno hitro razvija in ocenjujem, da je njegova prihodnost tudi svetla.
