Novice Svet24

Doslej so bile prostemu trgu prepuščene le nadstandardne storitve. Svojci lahko zdaj po lastni izbiri naročijo krsto ali žaro, cvetje, pevce, nagrobnik in podobno. Po novem pa bi lahko prosto izbrali tudi, kdo bo poskrbel za prevoz pokojnika, pripravo na pogreb, morebitno upepelitev in seveda izvedbo pogreba. Te, doslej osnovne pogrebne storitve, bi vlada s predlaganim zakonom o pogrebni in pokopališki dejavnosti prepustila prostemu trgu.

Stališče Zbornice komunalnega gospodarstva (ZKG), Skupnosti občin Slovenije (SOS) in Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS), je, da se pogrebna dejavnost še naprej izvaja kot gospodarska javna služba.

Pogrebna dejavnost, ki je predmet javne službe, sicer obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe s prvim prevozom pokojnika, pripravo pokojnika, pogreb z minimalnim obsegom pogrebnih slovesnosti in storitev grobarjev.

Višje cene in stroški pogreba

Sašo Avramovič

"Pogrebna dejavnost je dejavnost širšega družbenega pomena, kar je z odločbo ugotovilo tudi ustavno sodišče, zato je ni mogoče prosto prepuščati trgu. Ne samo zaradi pravnega reda, ampak tudi zaradi pietete pokojnikov in odnosa do svojcev, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov. Po mojem mnenju je to, da se ta dejavnost izvaja kot gospodarska javna služba, edina sprejemljiva rešitev. Samo gospodarska javna služba namreč tudi omogoča nadzor dejavnosti, cen in posledično dobička. V primeru, da bi se vse skupaj spremenilo v tržno dejavnost, bi se povišale cene in stroški pogreba, najemnine za grobove, poslabšalo bi se stanje pokopališke infrastrukture itd. V takšnem primeru bi šlo za uničevanje pokopališke dejavnosti," je povedal Robert Martinčič, predsednik Komisije za pogrebno in pokopališko dejavnost pri ZKG, in dodal, da je prosti trg boj za pokojnike in dobiček.

Medtem ko recimo gospodarska javna služba zaračunava opremljene krste, tržno usmerjena podjetja posebej zaračunavajo golo krsto, posebej krstno vlogo in tančico itd. "Kot da bi kupil avtomobil, pa bi moral motor kupiti posebej, volan pa posebej," je ponazoril in dodal: "Ko ti nekdo umre, ne moreš delati raziskave, katero pogrebno podjetje je boljše."

Zdaj najnujnejši obseg pogrebnih storitev in njihove cene v primeru javne službe določijo občinski svetniki.

Analiza 40 zasebnih podjetij je pokazala, da so cene pri zasebnikih v Sloveniji tudi sedemkrat višje kot v podjetju Žale, je povedal Robert Martinčič.

Računsko sodišče je v reviziji za obdobje 2009–2012 ugotovilo, da v 30 občinah že zdaj to dejavnost izvajajo kot tržno, v 73 občinah kot javno službo, v preostalih 108 občinah pa mešano. Martinčič meni, da zasebnikov, ki praviloma delujejo v malih vaških občinah in z največ enim konkurentom, ni mogoče šteti za pravo tržno dejavnost.

Novi zakon je zahteve za opravljanje pogrebne dejavnosti prilagodil prav takšnim pogrebnikom. To delo bo lahko opravljal vsak, ki bo imel dva zaposlena, vozilo za prevoz pokojnikov, en hladilni prostor in eno transportno krsto.

Možna posledica je propadanje pokopališč

Predlagani zakon po njihovem mnenju ne bo škodil le pogrebni dejavnosti, temveč lahko okrne tudi urejanje in vzdrževanje pokopališč. Pogrebna dejavnost je namreč edina, ki prinaša zaslužke. Javna podjetja te zaslužke prelivajo v nižje cene pogrebnih storitev in v urejanje pokopališč. Zasebniki pa dobiček obdržijo zase.

Na ustavno spornost predlaganega zakona je med sprejemanjem poslance opozorila tudi zakonodajnopravna služba državnega zbora. Toda ministrstvo za gospodarstvo in koalicija sta doslej vsa svarila vztrajno preslišala. Ali bo predlagateljem uspelo preglasovati tudi izglasovani veto državnega sveta na zakon, pa bo najverjetneje znano že jutri.