Reševalci v gorah velikokrat doživijo šok; že s samim prizorom gorske nesreče se je težko soočiti. Še bolj šokantno je, ko ugotovijo vzrok – okoliščine nesreče; velikokrat se izkaže, da se obisk gora za mnoge slabo konča, ker precenjujejo svoje sposobnosti, niso primerno opremljeni, ker so slabo načrtovali pot ali pa niso dobro proučili vremena.
Nesreče »skozi številke«
Število gorskih intervencij narašča iz leta v leto. Letos so člani Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) posredovali že v 357 primerih. Število intervencij v gorah je bilo podobno tudi lani ob takem času. Leta 2015 se je sicer vsega skupaj zgodilo 434 gorskih nesreč. Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in inštruktor GRZS, nam je povedal, da je helikopter letos posredoval že v 153 primerih. »To je pozitivno, saj s tem dosežemo, da poškodovanec čim prej pride do profesionalne medicinske oskrbe.«
Doda, da imajo gorski reševalci skoraj vsak vikend eno ali več zahtevnih intervencij, med številnimi nezahtevnimi, ki pa tudi niso zanemarljive. Eno zadnjih – sobotno – je slikovito opisal gorski reševalec iz Mojstrane, Jure Noč. »Nesreča se je zgodila ravno, ko smo na Triglav, in sicer po Slovenski smeri, gorski vodniki vodili pet ljudi. Dogodek seveda prisotnim ni pustil najboljšega občutka,« pravi.
Hitra akcija
»S skupino smo lepo napredovali po začrtani poti, nakar naenkrat zaslišimo pok, top zvok in krike. Mimo vseh nas je padel plezalec,« sobotno dogajanje v visokogorju uvodoma povzame gorski reševalec iz Mojstrane. Hitro je splezal v greben, kjer je našel ponesrečenca, za katerega je bilo jasno, da ima hude poškodbe. Jure Noč potem komentira sila uigrano intervencijo reševalcev, ki so se mu pridružili pri reševalni akciji; na srečo so bili ti blizu, saj so plezali v Steni.
»Marko prevzame komunikacijo, Peter zaščiti graben z vrvjo, da se vzpnemo in zaščitimo. Brane skrbi za red med navezami zgoraj, Rok spodaj. Minevajo minute do prihoda helikopterja. Pripravimo vse za nadaljevanje akcije. Končno pride,« dramatičnost prvih nekaj minut intervencije opisuje Mojstrančan.
Prihod helikopterja
»Reševalci smo s treh postaj, vendar delo poteka, kot bi skupaj reševali že stokrat. Nikakor pa nama ne uspe stabilizirati poškodovanca. Fantje pomagajo, kakor bi bili zaposleni na urgenci,« še povzema njihovo posredovanje.
»Končno nam uspe vzpostaviti dihanje, nekako mi uspe vzpostaviti tudi vensko pot, imamo infuzijo, zdravila tečejo. Sledita imobilizacija in priprava na dvig v helikopter, na izjemno zahtevnem terenu,« opisuje intervencijo minulega vikenda.
Nasveti za vse, ki radi odhajate v gore
V gore moramo iti pripravljeni in z opremo, ki jo znamo uporabljati. Vsem, ki si želite v gore, priporočajo, da se včlanite v planinska društva ali se udeležite tečajev varnejše hoje v gorah. Tam se je namreč mogoče veliko naučiti in spoznati krog ljudi z izkušnjami, s katerimi lahko varneje obiščemo gorski svet.
Tisti dan, kot pove, so vsi doživeli velik šok in jim do plezanja ni bilo več, zato poti niso nadaljevali. Vso odpravo so nato varno spravili v dolino, kjer so si lahko vsaj nekoliko oddahnili.
Za obiskovalce gora
Za konec Matjaž Šerkezi povzame še nekaj misli o svojem delu in doda priporočila vsem, ki odhajajo v gore. »Tudi gorski reševalci smo samo ljudje, ki nas prizori izgube življenja prizadenejo, kar mora vsak od nas predelati na svoj način. Obiskovalce gora prosimo, da se na turo dobro pripravijo, in naj jih ne zavajajo subjektivne objave o vzponih na družbenih omrežjih, kjer je na fotografijah vse videti lepo in enostavno,« poudarja.
»V gore pojdimo pripravljeni in opremljeni z opremo, ki jo moramo znati uporabljati. Nesreče se bodo dogajale tudi v prihodnje in glede na število obiskovalcev jih je še malo. Upam, da se ta trend ne bo nadaljeval in da nam vsem skupaj uspe zmanjšati število nezgod. Vsi, ki si želite v gore, ste lepo vabljeni v planinska društva in na tečaje varnejše hoje v gorah. Veliko se boste naučili in spoznali krog ljudi z izkušnjami, s katerimi boste varneje obiskali gorski svet. Gore naj ne bodo poligon za zdravljenje osebnega jaza in hujšanje,« svoje misli zaključi Šerkezi.