Novice Svet24

Največje podražitve in pocenitve bencina v zadnjih desetih letih:

avgust 2016: 3,8 centa;
junij 2016: 5,1 centa;
maj 2008: 7,1 centa;
julij 2012: 6,2 centa;
januar 2015: – 8,9 centa
december 2008: – 6,7 centa;
december 2008: – 6,2 centa.

Na četrtkovi seji vlade je minister Zdravko Počivalšek, sicer dolgoletni vodja Term Olimia iz Podčetrtka, predlagal, da bi vlada naredila naslednje korake v deregulaciji cen pogonskih goriv.

Vlada je namreč že v začetku aprila potrdila delno sprostitev cen naftnih derivatov. Od takrat se prvič cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja ne omejujejo z vladnimi ukrepi. Zdaj pa je gospodarsko ministrstvo želelo sprostiti tudi cene obeh najbolj prodajanih goriv, dizla in 95-oktanskega bencina, na poti k popolni liberalizaciji cen.

Židanov upor

Temu pa se je že pred sejo vlade uprl prvak SD Dejan Židan, ki meni, da bi takšna sprostitev lahko privedla do drastičnega dviga cen pogonskih goriv pri nas. Glavni problem našega trga je namreč ta, da dva velika trgovca obvladujeta velik del tržišča, Petrol kar 70 odstotkov, skupaj z OMV pa neverjetnih 87 odstotkov, kar bi jima ob sprostitvi cen omogočalo dvigovanje cen v škodo potrošnikov. Regulacija cen je bila namreč uvedena prav z namenom zaščite potrošnikov.

Marko Vaupotič/Media24

Kako se oblikujejo cene goriv pri nas?

Večina cene pogonskih goriv pripade državi. Osnovna cena 95- oktanskega bencina brez dajatev znaša zgolj 0,43 centa. K tej ceni so prišteti še prispevek za obvezne rezerve, dodatek za zagotavljanje prihrankov energije, prispevek za zagotavljanje proizvodnje električne energije, trošarina, taksa na CO2 in davek na dodano vrednost. Sandi Salkič iz Petrola opozarja, da največji del cene določa država s trošarinami in obdavčitvami, tudi do 70 odstotkov cene. »Cene naftnih derivatov so v Sloveniji močno obremenjene z vrsto davkov in trošarino, ki pomembno vplivajo na končno maloprodajno ceno vseh tekočih goriv in energentov. Maloprodajne cene so zato v Sloveniji največkrat višje kot v sosednjih državah (razen Italije), kar pa je za Slovenijo kot majhno tranzitno državo težko razumljivo. Po višini marže trgovcev je Slovenija na repu lestvice držav EU, po višini vseh državnih dajatev pa je tik pod vrhom,« še pove Salkič.

Zakonodaja že zdaj omogoča nižje cene bencina, ki pa jih pri nas ne ponuja nihče. Cena dereguliranega 100-oktanskega bencina pa se je v času deregulacije nadpovprečno dvignila. V poslanski skupini SD opozarjajo, da bi glede na strukturo slovenskega trga naftnih derivatov nadaljnja sprostitev regulacije cen naftnih derivatov pomenila veliko tveganje povišanja cen na račun večjih dobičkov trgovcev z gorivi.

Prestavljena odločitev

Kot so nam še povedali v SD, so tudi ostale koalicijske poslanske skupine podprle njihovo stališče, da brez temeljitih analiz trga in učinkov vsaj do konca leta ne smejo tvegati z novimi liberalizacijami, ki bi lahko pomenile podražitve življenjskih stroškov za ljudi. »Socialni demokrati zato menimo, da nadaljnji eksperimenti niso potrebni, vsaj ne do takrat, ko bodo znani učinki in dostopne analize tega ukrepa. Do takrat pa nasprotujemo nadaljnji deregulaciji cen,« so še sporočili. Vlada je tako na seji še za dva meseca podaljšala veljavnost obstoječe uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov.

Marža trgovcev med nižjimi

Za mnenje smo poprosili tudi Sandija Salkiča, ki je pri Petrolu odgovoren za stike z javnostjo. Kot pravi, pozdravljajo odločitev po prostem oblikovanju cen. Po njihovem mnenju je konkurence dovolj, saj imamo v Sloveniji 20 prodajalcev goriv. Za visoke cene pogonskih goriv pa krivijo predvsem visoke državne dajatve, ki so po višini, kot pravijo, tik pod vrhom EU. »Maloprodajne cene so zato v Sloveniji največkrat višje kot v sosednjih državah (razen Italije), kar pa je za Slovenijo kot majhno tranzitno državo težko razumljivo,« še pove Salkič.

Počivalšek za hitro deregulacijo

Hitrejšo deregulacijo cen je v preteklosti zaustavljal tudi zdaj že nekdanji finančni minister Dušan Mramor. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pa je namesto tega želel uvesti bencinski cent, da bi imela koristi od višjih cen država. Ob popolni deregulaciji cen bi zaradi višjih cen dobiček namreč romal predvsem v žepe obeh največjih bencinskih prodajaln pri nas. Tudi ministrstvo za gospodarstvo je pri izračunih priznalo, da bo dosedanja sprostitev cen 100-oktanskega bencina iz proračuna odnesla 300 tisoč evrov, pa čeprav pri prodaji to gorivo predstavlja samo en odstotek vse prodaje. Izpad dveh bolj prodajanih goriv pa naj bi po njihovih ocenah odnesel kar vrtoglavih 60 milijonov. Zato se poraja vprašanje, v imenu koga deluje gospodarski minister Počivalšek.