Novo objavljena študija je potrdila, kar se je ugibalo že leta: da ima krajši delovnik pozitiven vpliv na zdravje in tudi delovno storilnost zaposlenih.
Lani se je švedska vlada odločila za poskus. Domu upokojencev Svartedalens so plačevali subvencije in vzporedno izvajali poskus, da bi v njem izvedle poskus: leto dni so medicinske sestre delale le šest in ne osem ur dnevno. Pridobljene rezultate so nato primerjali s kontrolno skupino, ki je delala v podobnih okoliščinah, vendar po običajnem, osemurnem delavniku.
Eden od načinov, s katerim so v študiji merili storilnost sestre, je bila tudi primerjava v kvaliteti nege, ki so jo sestre nudile oskrbovancem.
Raziskava je pokazala večjo storilnost pri veliki večini medicinskih sester, ki so delala šest ur dnevno, v primerjavi s tistimi, ki so imele daljše delovnike. Natančneje: 68 medicinskih sester je uveljavljala za polovico manj dni bolniške odsotnosti v primerjavi s tistimi, ki so delale osem ur. Tudi manjkrat so uveljavljale proste dneve. (trikrat manj). Sestre, ki so delale krajše delovnike, so bile - kot so pokazale ocene - za približno 20 odstotkov srečnejše in so posledično opravile 64 odstotkov več aktivnosti s svojimi oskrbovanci.
Podjetja (predvsem zagonska podjetja oziroma start ups) na Švedskem so že uvedla šesturne delovnike, saj je težko ohraniti koncentracijo osem ur.
Kljub zapisanemu pa za ugotovitve, do katerih so se dokopali z raziskavo v zdravstvenem sektorju, ne moremo trditi, da jih lahko prenesemo vse poklice, denimo na finančni sektor. Splošna naklonjenost skrajševanju delovnikov pa je opazna že dlje časa, in to ne le Švedskem. Tako je anketa, ki so jo lani izvedli v Veliki Britaniji, pokazala, da je za vprašane delovni dan s sedmimi ali manj urami najbolj produktiven. Leta 2014 se je kar 57 odstotkov Britancev izreklo, da podpirajo štiridnevni delovni teden.
